Nas bo pogoltnilo morje? Bomo postali begunci pred ujmami in sušo? Čas je za alarm!

Nas bo pogoltnilo morje? Bomo postali begunci pred ujmami in sušo? Čas je za alarm! (foto: profimedia) profimedia
5. 11. 2015

Ob izidu odmevne nove knjige Naomi Klein o alarmantnosti podnebnih sprememb bo v sodelovanju z Založbo Mladinska knjiga v Klubu Cankarjevega doma potekala široka javna razprav o tem, kako se slovenska država odziva na problematiko podnebnih sprememb.

Pogovor z vodjo Greenpeacea v Sloveniji mag. Nino Štros, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj in okoljskim analitikom dr. Lukom Omladičem bo vodil Slavko Bobovnik. Razprava, ki jo je spodbudil izid knjige To vse spremeni, Kapitalizem proti podnebju, pa se bo odvijala v Klubu Cankarjevega doma, v sredo, 11. novembra ob 19. uri.

Nas čaka usoda beguncev pred vemenskimi ujmami?

Naomi Klein v knjigi To vse spremeni, Kapitalizem proti podnebju svari pred perečo nevarnostjo podnebnih sprememb: če bomo še naprej dopuščali, da se emisije toplogrednih plinov povečujejo iz leta v leto, bo velika mesta in starodavne kulture pogoltnilo morje in zelo verjetno je, da bodo naši otroci prisiljeni bežati pred srditimi ujmami in skrajnimi sušami. Mračno prihodnost lahko preprečimo le, če bomo spremenili prav vse.

  • "Podnebne spremembe so rezultat delovanja kapitalistične produkcije, ki ne deluje v korist večine ljudi, ampak male manjšine. Zato svoj način delovanja prikazuje kot univerzalen in neizogiben, čeprav v resnici vodi v uničenje življenjskih pogojev za vse. Ko se bodo tega dejstva ljudje zavedeli, bodo našli politično moč, da položaj spremenijo. To je bistvo odgovora, ki ga predlaga Naomi Klein." Luka Omladič, v spremni besedi Slovenija v dobi podnebnih sprememb.

Aktivistka, ki piše prodajne uspešnice!

Naomi Klein (1970), kanadska raziskovalna novinarka, pisateljica in aktivistka, je stalna sodelavka revij Harper's, Rolling Stone, The Nation in The Guardian. Leta 2002 je izdala zbirko zapisov Ograje in okna, njena prva knjiga No logo pa je postala velika mednarodna uspešnica, prevedena v več kot 25 jezikov. Njeno osrednje delo Doktrina šoka je od leta 2007 izšla v več kot 30 jezikih, v milijonski nakladi in velja za obvezno branje današnjega časa.

Naomi Klein je leta 2004 za poročanje iz Iraka prejela nagrado Jamesa Aronsona za družbeno pravično novinarstvo ALI o družbeni pravičnosti, leta 2014 je dobila nagrado zveze International Studies za izjemne dosežke na področju sodelovanja med aktivisti in znanstveniki, leta 2015 pa nagrado Izzy za izjemne dosežke na področju neodvisnega novinarstva in medijev. Ima častni doktorat iz civilnega prava, ki ji ga je podelila univerza King's College v Novi Škotski.

Odlične ocene kritikov in nagrade!

To vse spremeni, kapitalizem proti podnebju je dobila odlične ocene kritikov in osvojila prestižno nagrado Pisateljskega sklada Hilary Weston za stvarno literaturo. Knjiga je takoj po izidu septembra 2014 postala uspešnica, isto leto se je uvrstila na več seznamov najboljšega in obveznega branja, tudi seznam stotih pomembnih knjig revije New York Times.

  • »Delo Naomi Klein o poškodovanem podnebju in malignem kapitalizmu je zelo izzivalno in bojevito. Samo po sebi kliče k široki, konkretni akciji. Le množična gibanja, ki se rodijo v konkretnih okoljih, lahko premagajo krdela neutrudnih iskalcev novih nahajališč nafte, premogokopov in nahajališč naftnih skrilavcev.« Jožica Grgič, Delo

O svetu, ki je toplejši za 4 stopinje!

Kaj nas torej čaka, če človeštvo prav hitro ne spremeni svojega destruktivnega delovanja na našem malem planetu?

Naomi Klein je jasna ...

"Pri segretju za štiri stopinje bi se gladina svetovnih morij do leta 2100 dvignila za en meter, morda celo dva (v prihodnjih stoletjih pa vsa jše za nekaj metrov). Zalila bi otoške države, kot so Maldivi in Tuvalu, ter poplavila številna obalna območja od Ekvadorja do Brazilije, Nizozemske, večino Kalifornije, severo-zahoda Združenih držav Amerike ter velikih delov južne in jugovzhodne Azije. Med mesti, ki bodo najverjetneje ogrožena, so Boston, New York, širše območje Los Angelesa, Vancouver, London, Mumbaj, Hongkong in Šanghaj. Hudi vročinski valovi, v katerih bi lahko umrlo na desettisoče ljudi, tudi v bogatih državah, bi postali povsem reden poletni pojav na vseh celinah razen na Antarktiki. Zaradi vročine bi bil pridelek osnovnih poljščin o sem svetu izrazito manjši (pridelek pšenice durum in ameriške koruze bi se lahko zmanjšal za kar 60 odstotkov), in to v času, ko bi se zaradi povečevanja števila prebivalstva in vse večjega povpraševanja po mesu povpraševanje po teh poljščinah skokovito povečalo. Ker bi se poljščine poleg vročine spopadale še s skrajnimi razmerami, kot so obsežne suše, poplave in napadi škodljivcev, bi bile izgube zlahka še veliko večje od tistih, ki jih napovedujejo računalniški modeli. Če dodamo še uničujoče orkane, silovite požare, propad ribjih populacij, težave z zalogami vode, izumrtja in boleznimi, si le težko predstavljamo, da bi lahko hranili mirno in urejeno družbo (če ta sploh obstaja)"

Ah, aja, naj dodamo še, da zgornji opis velja le za najboljšo od vseh katastrofalnih možnosti, ki nam jih prinaša naša skorajšnja prihodnost.

National Geographic se je v enem od svojih dokumentarcev poskušal vživeti v svet, ki je toplejši kar za 6 stopinj. Takole je bilo videti ...

Čas je, da pritisnemo na tipko za alarm!

Priporočamo