Marsikomu se bodo uresničile sanje vsaj enkrat stati na vrhu Triglava, pa čeprav le virtualno.
Obiskali smo starostnike v Centru starejših Pristan iz Vipave. Želeli smo doživeti odziv starejših ob srečanju z novo tehnologijo – virtualnimi 3D-očali – ter jim omogočiti, da tudi oni doživijo, kako je, ko si lahko v samo nekaj trenutkih na vrhu Triglava in ti je tudi v zrelih letih dano, da občuduješ vso lepoto in čarobnost ob zimskem vzponu na našo najvišjo goro.
Podoživljanje
Občutek je, preizkušeno, še kako pristen. S pomočjo tehnologije virtualne resničnosti in za ta namen narejenih očal nam je omogočena slikovita predstava pokrajine. Z nekaj premiki glave se nam odpre povsem drug svet.
Gospod Silvan Vidmar, zgovoren 86-letnik in hkrati tudi bivši gorski vodnik, je bil navdušen. » Na Triglavu sem bil več kot 10-krat. Kar v zrak me je metalo od veselja, da sem lahko spet podoživel vse to.«
Ob zvokih domače slovenske glasbe, jabolčnem zavitku in planinskem čaju so zaposleni pričarali pravo planinsko vzdušje. V prostoru se je čutila napetost, pozitivno vznemirjenje in pričakovanje nečesa novega in neznanega. Opazovala sem zbrane starostnike. Čeprav niso vedeli, kaj lahko pričakujejo, so se drug za drugim pogumno odločali, da poskusijo, da se 'povzpnejo' na Triglav.
Prva se je opogumila gospa Enca Novič, 86 let. »Sin je hodil na Triglav. Vedno sem se bala zanj, da se mu kaj ne zgodi. Doma je imel družino. Zdaj pa, ko sem sama to videla, vem, o čem mi je pripovedoval. To pa je res nekaj lepega!« In že je hitela prijateljicam pripovedovati o svojih občutkih in jih opogumljati, da morajo poskusiti.
Nekaterim se je narisal širok nasmešek na obraz. Glave so obračali levo in desno, dvigovali roke, mahali. Drugi so ostali brez besed. Ganjeni nad videnim in doživetim. Gledala sem gospo, ki se mi je pozneje predstavila kot Marija. Ko so jo na invalidskem vozičku pripeljali nazaj na mesto, je imela solzne oči, a kljub temu zadovoljen izraz na obrazu. »Izredno lepo. Nikoli ne bom pozabila tega. To je tako čudovito. Triglav sem vedno občudovala zgolj na fotografijah in v filmih. Nisem si predstavljala, da je kaj takega sploh mogoče. To je pravo presenečenje,« in po zgubanem obrazu se je utrnilo še nekaj solz 90-letne gospe Marije Furlani.
Lepo je bilo opazovati zadovoljne obraze starostnikov in jih poslušati, s kakšnim navdušenjem so drug drugemu pripovedovali o videnem. S tem se je strinjal tudi direktor Centra starejših Pristan, gospod Martin Kopatin: »Odziv je zelo pozitiven. Ko stanovalci skozi očala gledajo to projekcijo, podoživijo vzpon na Triglav, tisti, ki še niso bili, pa vidijo, kako je. Mislim, da je to izkušnja, za katero si niso mislili, da jo bodo kdaj doživeli.« Tudi delovne terapevtke so bile navdušene nad zamislijo, sploh po tem, ko so opazovale varovance, kako čustveno so se odzivali nad videnim. Prav gotovo doživetje in popestritev, ki se bosta nekaterim vtisnila globoko v spomin.
Za vse, ki si tega želijo
Včasih so ljudje, ki so iz različnih razlogov gibalno ovirani (invalidnost, starost ali zgolj strah pred višino), lahko le sanjali, da bi se sprehajali po grebenu naše najvišje gore in prišli čisto blizu Aljaževemu stolpu. Zadovoljiti so se morali s fotografijami, filmi ali s pripovedovanji tistih, ki so tam že bili.
Potem so tukaj še tisti, ki so že pred številnimi leti odšli v tujino iskat boljše življenje. In njihovi potomci. Le redki so imeli oz. imajo možnost, da se povzpnejo na Triglav, sploh pozimi, ko je samo doživetje resnično dih jemajoče.
Projekt virtualnega pohoda na Triglav pa je tudi odlična priložnost, kako širnemu svetu pokazati lepote naše najvišje gore.
Zdaj je to omogočeno vsem, ki si tega želijo. Tudi tistim, ki bi radi zgolj podoživeli to čudovito izkušnjo. Naj bo iz tople dnevne sobe, bolniške postelje ali na vročem popoldanskem soncu. Res je, da ne občutimo tiste bolečine v nogah in prijetne utrujenosti, ko nam uspe nekaj tako veličastnega, da nas ne zebe v nos in nam ne zmrzujejo obrvi. Občutek pa je, preizkušeno, še kako pristen. S pomočjo tehnologije virtualne resničnosti in za ta namen narejenih očal nam je omogočena slikovita predstava pokrajine. Z nekaj premiki glave se nam odpre čisto drugi svet. Dobesedno se premaknemo iz prostora, kjer smo, na sam vrh Triglava.
Namesto zaključka
Po zaslugi naprednih tehnologij prestavljamo meje nemogočega. Marsikomu se bodo uresničile sanje vsaj enkrat stati na vrhu Triglava. Morda zato, ker so priložnost zamudili ali pa jim preprosto ni bilo dano. Zavedati se moramo, kako zelo pomembni so taki projekti za vse nas in za generacije, ki prihajajo.
Besedilo: Eva Tisel // Fotografije: Primož Predalič