Erika Brajnik je naturopatinja in že več kot deset let uspešno sodeluje z zdravniško stroko.
Kot pravi, je prihodnost naturopatije gotova, saj je logika tovrstne obravnave posameznika in krepitve njegovega zdravja zmagovita, učinkovita in hitra. Naturopatska orodja delovne diagnostike stremijo k spoštovanju naravnih zakonov človeka, in sicer z natančnimi naravnimi tehnikami opazovanja telesa. Tehnike uravnavanja delovanja telesa so neinvazivne, nenevarne in hitre. Naturopat zato tudi ne postavlja diagnoz, postavi pa delovno diagnozo z naturopatskimi instrumenti in uredi posameznika z naturopatskimi terapijami, ki so učinkovite in posamezniku ne morejo škoditi.
Naturopatska pomoč je primerna za vse starosti in vsako bolezensko stanje, saj ne zdravi, ampak zdravje krepi. Ko govorimo o naturopatiji, govorimo torej o načinu krepitve zdravja, o naravni medicini ali o naravnem zdravljenju. Gre za alternativni medicinski sistem, ki temelji na človekovi lastni moči zdravljenja. Ta disciplina zdravilstva sicer še vedno ni priznana in je tema pogovorov v evropskem parlamentu.
Kot nam je povedala naturopatinja Erika Brajnik, obstaja svetovna naturopatska federacija WNF s sedežem v Kanadi, ki je izdala Belo knjigo. V njej govori o tem, kaj naturopatija je, kako je zakonsko urejena po svetu in kakšne so politične ureditve z njeno umeščenostjo v posameznih državah. Lani je Združenje naturopatov Slovenije, katerega predsednica je že štiri leta Brajnikova, to knjigo prevedlo tudi v slovenski jezik.
Šolanje naturopatov
Erika Brajnik je ustanovila to društvo kot tudi Naturopatsko šolo (Saeka) v Ljubljani. Kot pravi, je ta šola pod odkrijem WNF in španske organizacije Fenaco, kar daje tej naši ustanovi večjo težo, kredibilnost in ugled, glede na to da, v Sloveniji naturopatija ni priznana. »V Sloveniji ni mogoče pridobiti licence za delo naturopata, ta se trenutno lahko pridobi le v Švici. Učimo pa naše študente po naturoapstkih načelih in pravilih, ki so skupni vsem naturopatskim šolam sveta, zato so nas sprejeli v WNF, tudi kot šolo, ne samo kot združenje. V šoli kot profesorje gostimo mednarodne ugledne predavatelje - naturopate z vsega sveta, tudi predsednico WNF, ki bo z nami na kongresu letos aprila,« pojasnjuje Erika Brajnik.
Naturopatija v Evropi se je razvila iz zeliščarske tradicije in hidroterapije, torej terapij, ki aktivirajo proces samozdravljenja v telesu. Naturopatija in uradna medicina po njenem mnenju med seboj dobro sodelujeta, sama pa ima s tem že več kot desetletje dobrih izkušenj: »Treba je poznati meje in kompetence, in sicer naturopat krepi zdravje, ne išče bolezni. Tudi če je onkološkemu bolniku okrepimo zdravje in vitalnost do najvišje možne mere, bodo tudi zdravila bolje delovala, lažje se bodo absorbirala, krvna slika bo dobra, oseba bo lahko nadaljevala kemoterapijo in podobno.«
Krepitev zdravja z obiskom pri naturopatu
»Naturopatija krepi zdravje, in ne zdravi, zato si ga vsakdo lahko okrepi. Vsak, ne glede na diagnozo, ki stopi skozi vrata moje sprejemnice, reče le eno, nimam energije! Mi pa dobro vemo, da je energija življenje! Naturopat aktivira proces samozdravljenja z različnimi naturopatskimi tehnikami, primernimi za določeno osebo, lahko so otroci, dojenčki, nepokretni, onkološki bolniki ... Tako bo oseba močnejša, telo bo imelo več energije in se bo lažje borilo proti bolezni,« še meni Erika Brajnik.
Za vtis, kakšne spremembe je možno doseči z naturopatskim pristopom zdravljenjem, nam je Brajnikova opisala: »Ravno ta teden je prišla gospa, ki je cele dneve in noči močno kašljala, zredila se je 30 kg v dveh letih, njeni izvidi krvi so bili katastrofalni, pljuča pa s fibroznimi izrastki. Gospa je bila obupana, prestrašena in brez konkretne diagnoze. Z naturopatsko celostno terapijo je v enem mesecu shujšala 8 kg, ne kašlja več, njene ledvice so se okrepile, ni več prestrašena, spi brez težav, ima polno energije, ni zadihana, ko hodi, hodi vsak dan eno uro.«
Izkušnja, vredna pozornosti in razmisleka
Dobro izkušnjo z obiskom pri naturopatinji ima tudi mlada mama Lara Kovač Trbižan, ki nam je zaupala: »Atopijski dermatitis se je pri najini hčerki pojavil po dopolnjenem drugem letu. Bolezensko stanje se je v kratkemu času drastično poslabšalo. Po mesecu hospitalizacije, januarja 2018, v povezavi s hčerino boleznijo niso odkrili ničesar konkretnega. Z možem nama je bila predstavljena ideja, da bi v kratkem času začeli terapijo z zdravilom, ki zavira otrokov imunski sistem.
Z možem sva si želela, da se za to terapijo ne bi odločila, prav tako si nisva želela uporabe krem, ki vsebujejo kortikosteroide. Kmalu po prihodu hčerke iz bolnišnice sva poiskala gospo Eriko Brajnik, ki nam je svetovala, da začnemo detox terapijo. Vzporedno s to terapijo smo upoštevali ustrezen jedilnik ter 'zdravljenje' dopolnili z rednim namakanjem v kopeli njivske preslice, probiotično kuro, z jemanjem tkivnih soli, z masažo akupresurnih točk. Izpostaviti velja, da je imela najina hčerka zadebeljeno, ranjeno in vneto kožo skoraj po vsem telesu, zato smo za rezultate morali vztrajati nekoliko dlje.
Do aprila se je stanje njene kože izboljšalo do te mere, da smo opustili občasno uporabo kortikosterodinih krem in negovali kožo le z naravnimi kremami. Do junija se je stanje kože dodatno izboljšalo, tako da ni bilo večjih vidnih težav na koži in da je srbečica postopoma izginjala. Danes, dobro leto po tem, hčerka dejansko nima težav. Če se slučajno pojavi kakšen ekcem ali srbečica ob padcu imunskega sistema, v tednu dni s presličnimi kopelmi, z bolj strogim držanjem jedilnika in probiotično kuro, težave zlahka rešimo.«
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock, Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del