Pri založbi Mladinska knjiga je nedavno izšla knjiga z naslovom O starših in otrocih, ki bo mnogim pomagala ohranjati in še poglobiti temeljne vezi, ki jih tempo sodobnega časa vse pogosteje načenja.
O knjigi
Pronicljiva knjiga O starših in otrocih se nas dotakne s preprostostjo in spoznanji, ki nam bodo v pomoč, da bomo za korak bliže svojemu otroku, staršu in sebi.
Intimna povezanost med starši in otroki traja vse življenje, prav tako intenziven odnos tako glede ljubezni kot konfliktov. Kaj pomeni starševstvo? Zakaj se odločimo zanj in kako smo lahko v njem resnično uspešni? Predvsem pa: kdaj lahko rečemo, da je pot vzgoje lastnih otrok končana? Na ta in številna druga zapletena vprašanja, ki zadevajo tako zadovoljstvo kot težave z vzgojo in prenašanjem podedovanih vzorcev iz roda v rod, avtorja odgovarjata s humorjem, predvsem pa z znanjem. Pri tem črpata iz bogatih osebnih in profesionalnih izkušenj.
Odlomki iz knjige
Santiago gre ob sobotah zvečer ven in se vrne naslednji dan pozno zjutraj. To za njegove starše še ne bi bila težava, saj so bili tudi oni nekoč mladi (in se na Santiagovo srečo tega še spominjajo, kot bi rekel Saint-Exupery); problem se začne, ko fant ni pravi čas nared za skupno nedeljsko kosilo, ki je v tej družini pomemben obred. Starši so poskušali marsikaj, vendar zaman. Jasno jim je že, da ne bodo veliko pridobili, če bodo vztrajali pri frazah, kot "to ni hotel" in podobno.
Če so ga v nedeljo ob dvanajstih nekajkrat vrgli iz postelje in ga prisilili, da se je udeležil obeda, so dosegli le to, da je bil navzoč, vendar je za mizo sedel godrnjav in namrščen ... Postalo jim je jasno, da to ni rešitev, vendar tudi to, da bi se njegovi navzočnosti na družinskih srečanj odpovedali, ne bi bila. Namesto tega poskušajo ta kosila spremeniti v nekaj, česar ne bi hotel zamuditi: kdaj pa kdaj povabijo koga zanimivega (na primer strica s podeželja, ki ga fant obožuje), kdaj pa kdaj v družinskem krogu načrtujejo zabavno igro, kdaj pa kdaj pustijo, da babica vnuku skuha najljubšo jed, ki je nihče ne pripravi tako kot ona ...
Olivia bi rada ves dan preživela za igralno konzolo. Starši so se odločili, da ji bodo čas, ko jo sme uporabljati skrajšali na eno uro na dan. In čeprav so prilagodljivi, prepirov o tej temi kar ni in ni konca. Spet bi bila rešitev, da bi ji starši ponudili kaj drugega zaželenega, kar bi jo privlačilo ... Že res, da ni lahko tekmovati z igralno konzolo, in logično, da je tako, saj so igre, ki jih proizvajajo, zelo dobre (dejansko z namenom, da bi nas priklenile nase). Toda če bomo kreativni, velikodušni in navdušeni nad drugimi dejavnostmi, ki ji jih bomo predlagali ("Slikat grem," bi lahko na primer rekel njen oče, "strašansko uživam v tem!"), meniva da bomo od časa do časa (in morda vse pogosteje) dosegli, da bo prostovoljno vstala izpred zaslona in nam sledila drugam. Že ta občasni dosežek zna biti za njeno prihodnost zelo pomemben.
Zelo dobra vaja se nam zdi, da vedno razmišljamo, kako bi otrokom možnosti, ki se nam zdijo najprimernejše, predstavili kot zaželene, zadovoljive in privlačne. Zato, še enkrat ponavljava, pa se moramo znebiti prepričanja, da narediti, kar je dobro in prav, nikoli ne more biti tudi zabavno.
Kdo bi lahko rekel, da tovrstne strategije dišijo po manipulaciji, in razumeva ga, ampak (vedno je kakšen ampak) - kakor pravi argentinski psihoanalitik Hugo Dvoskin, od katerega se še vedno učiva, eden od načinov, kako biti dober starš je, da človek postane velikodušen manipulator. Velikodušen, ker to počne iz prepričanja, da bo tako najbolje za tega drugega, ne zanj ... In po drugi strani - katera vzgojna metoda pa ne diši vsaj malo po manipulaciji?
O avtorju
Argentinski pisatelj dr. Jorge Bucay (1949) in njegov sin Demián Bucay (1977) sta psihiatra in psihoterapevta. Jorge, ki je v mladosti delal v bolnišnicah in ordinacijah, predaval, gostoval v radijskih oddajah in imel lastno oddajo na televiziji, zdaj svoj čas namenja branju in pisanju ter predavanjem. Njegovih 26 knjig je prevedenih že v 30 jezikov in so med najbolje prodajanimi v več kot 40 državah sveta. Dvakrat je gostoval tudi v Sloveniji. Lani je na dveh razprodanih predavanjih v Cankarjevem domu navdušil številne obiskovalce.
Demián Bucay je doktoriral iz geštalt terapije in se trenutno ukvarja z individualnim svetovanjem ter svetovanjem za pare in družine. V Argentini in Mehiki ima tudi predavanja in delavnice.
