Ministrstvo za kulturo je lani na podlagi razpisa za spodbujanje kreativnih kulturnih industrij izbralo približno 30 projektov, ki jim je dodelilo nepovratno finančno pomoč. Predstavljamo tri od izbranih projektov.
In hkrati obveščamo širšo javnost, da je objavljen tudi že nov razpis Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - Center za kreativnost 2020-2021. Strokovno podporo prijaviteljem na razpis ponuja Center za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Projekt Just a Corpse
1975 d.o.o. in Uroš Belantič
Baletni dres, modni bodi ali kopalke
Just a Corpse je blagovna znamka oblačil za ples in prosti čas, ki jo je Uroš Belantič, priznani slovenski modni oblikovalec, zasnoval skupaj z mednarodno uveljavljeno manekenko Valerijo Kelava, navdih pa sta iskala v plesu in modi, dveh umetnostih, katerih osrednja točka je telo.
Od tod tudi ime znamke, ki je enostavno in prepoznavno, malo pa tudi zbode in človeka sili k razmisleku o lastnem odnosu do telesa. Belantič je lastno znamko tovrstnih oblačil v svojih mislih začel snovati leta 2017. “Veliko sem se ukvarjal s kostumografijo za baletne predstave, ena izmed njih je bila v San Franciscu (Fragile Vessels, San Francisco Ballet), ki sem jo ustvaril leta 2017. Odziv plesalcev in njihovo navdušenje nad kakovostjo oblačil sta me navdahnila z idejo, da bi ustvaril samostojno blagovno znamko, saj sem poleg tega ugotovil, da je izbira kakovostnih, sodobnih oblačil za plesalce precej skromna.”
Tako se je začel ustvarjalni proces, katerega rezultat je linija oblačil, namenjena plesalcem, baletnim profesionalcem, plesnim ljubiteljem in modnim navdušencem. Jedro znamke predstavlja inovativen hibridni produkt, dres, ki lahko funkcionira kot baletni dres, modni bodi ali kot kopalke. Luksuzno oblačilo iz visokotehnološkega materiala se telesu prilega kot druga koža, saj ga odlikujeta izjemna raztegljivost in mehkoba. Vsa oblačila so izdelana s tehnično natančnostjo sodobnih športnih oblačil in nadgrajena s prefinjenim pariškim pridihom, kar jim daje edinstven stilski pečat, primeren tako za različne športne vadbe kot za prosti čas.
Belantič, ki je sicer dolga leta živel in ustvarjal v tujini, je pri proizvodnji oblačil sodeloval tudi s slovenskimi proizvajalci: “Dolgo sem v modnem poslu in vem, kako pomembna je kakovost izdelave, pa tudi sam sem pri tem izjemno zahteven. Za dober izdelek je ključna kombinacije kreativnega in izvrstnega obrtnega znanja, to pa sem našel pri domačem proizvajalcu.” Pri snovanju in produkciji oblačil znamke Just a Corps tako sodeluje s podjetjem 1975 d.o.o. iz Gomilskega, kjer skrbijo za razvoj in izdelavo oblačil.
Razvoj blagovne znamke, kakršna je Just a Corps, ki meri tudi na tuje trge, Belantič nam je povedal, da največ prodajo v Azijo, zahteva velik finančni vložek, in čeprav so znamko začeli graditi pred dvema letoma in pol, ta proces še vedno traja. “Sredstva, ki smo jih dobili na razpisu Ministrstva za kulturo, so seveda nadvse dobrodošla, lahko bi rekel, da so smetana na torti, saj nam je to olajšalo razvoj novih produktov in prodor na nove trge,” pravi sogovornik in doda, da dobro polovico prodaje ustvarijo v spletni trgovini, preostalo pa v trgovinah in butikih po svetu.
Projekt Črke rasto v prostor
Založba Goga
Kava s pesniškim pridihom
Ideja povezovanja umetnosti s trženjem ni nekaj novega, povsod po svetu lahko kupujemo na primer spominke, oblačila in druge predmete s podobami umetniških del, portretov umetnikov in podobno.
Tudi pri nas že najdemo tovrstne izdelke, kot nam je povedala Jelka Ciglenečki, urednica pri Založbi Goga Novo mesto, a je tako imenovani merchandising literarnih del in avtorjev še vedno precej v povojih. Z idejo oblikovanja predmetov, na katerih bi predstavili slovenske avtorje, so se pri Gogi začeli ukvarjati že pred časom, intenzivneje pa lani, ko je pri založbi izšla prestižna izdaja doslej neobjavljenih del Srečka Kosovela iz njegove izjemno bogate zapuščine z naslovom Vsem naj bom neznan.
“A vse bi najbrž ostalo pri ideji, če ne bi bil projekt Črke rasto v prostor izbran na razpisu Ministrstva za kulturo. Tako pa smo dobili začetna sredstva, da smo ideje lahko začeli udejanjati. Poleg Srečka Kosovela, katerega verze in misli iz zadnje zbirke bomo lahko brali na skodelicah kave in v ličnih beležkah, pripravljamo tudi predmete z drugimi umetniki, že izdelana pa je tekstilna vrečka z duhovitimi interpretacijami del slovenskih avtorjev,” pravi Jelka Ciglenečki.
Tako je že v pripravi beležnica Novomeška pomlad, ki jo bodo krasile podobe in besede slovenskih umetnikov, ki so leta 1920 sodelovali na istoimenski kulturnoumetniški razstavi. Glavni pobudniki Novomeške pomladi so bili Božidar Jakac, Anton Podbevšek in Miran Jarc, na Gogi pa bodo z beležnico obeležili stoletnico dogodka. Idej pa jim še ne zmanjka: “Ob izidu pesniške zbirke Lunin koledar, Borisa A. Novaka, v kateri bodo pesmi za vsak dan v letu, so zasnovali koledar, ki bo predvidoma nosil letnico 2021 in bo izšel konec letošnjega leta, Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine pa bodo krasile kolekcijo čajnih skodelic,” pravi Ciglenečki in poudari, da je projekt zasnovan tako, da deluje vsaj v dveh smereh.
“Znotraj projekta si želimo zasnovati nekaj linij, ki močno pomensko prepletejo predmet in opus znanega slovenskega literata. Postaviti jih želimo v knjigarne, pa tudi v trgovine z darili, na sejme ... Če je Portugalska polna predmetov, ki spominjajo na Pessoo, zakaj ne bi Slovenci in turisti kupovali beležnic s Kosovelovim podpisom? To, da postanejo zanimivi izdelki, povezani z nekim opusom, pisateljem, namreč nujno pozitivno vpliva tudi v drugo smer, na zanimanje za avtorjevo originalno delo. Ustvariti si želimo ‘energetske predmete’, kot jih je imenoval Srečko Kosovel, in začeti širiti mrežo prodajnih prostorov v Sloveniji, priložnostno pa tudi v tujini,” na dvojno naravnanost projekta, umetniško in tržno, namigne sogovornica.
Projekt Notweed Paper
kolektiva Trajna
Nepriljubljeni japonski dresnik kot surovina za brezlesni papir
Ideja o proizvodnji papirja iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, konkretno japonskega dresnika, je zrasla iz razmišljanja, kako bi te rastline, ki se, hočemo ali ne, razraščajo pri nas, odstranili in krčili in jih pri tem koristno uporabili.
Tujerodne invazivne vrste namreč predstavljajo veliko težavo v okolju, saj negativno vplivajo na ekosistem in ga lahko povsem spremenijo, imajo pa tudi negativen vpliv na človeka in gospodarstvo. Ker so invazivne, se jih je težko ali nemogoče znebiti, izpodrivajo domače rastlinske vrste, nekatere povzročajo alergije, lahko so strupene. Z invazivnimi rastlinami se spopadamo na različne načine, z mehanskim ali kemičnim odstranjevanjem - slednje seveda ni ekološko.
Ob proučevanju problematike tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst sta Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza, ki tvorita jedro kolektiva Trajna, razvila idejo o blagovni znamki papirja iz tujerodnih invazivnih rastlin. Rodil se je projekt Notweed Paper, ki je trenutno še v fazi razvoja, vendar je led že prebit, prve pole papirja so namreč že narejene.
“Projekt nastaja na preseku oblikovanja, podjetništva in okoljevarstva, zajema pa proizvodnjo, trženje, distribucijo ter oblikovanje novih papirnih izdelkov iz invazivnih tujerodnih rastlin. Znamko oblikujemo z namenom, da bi spodbujali integracijo invazivnih rastlin v lokalnem okolju ter sodobnemu potrošniku ponudili nizkoogljični brezlesni papir,” je pojasnila Gaja Mežnarić Osole in dodala, da je finančna podpora, ki so jo dobili na razpisu Ministrstva za kulturo, nadvse dobrodošla, saj jim omogoča razvoj znamke v fazi, ko še ni komercialna.
“Naši cilji so večplastni. V prvi vrsti gre za ozaveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah in možnosti njihove uporabe, iz tega pa izhaja glavni cilj, to je uporabniku ponuditi alternativo papirja, ki je narejen z manj škodljivim vplivom na okolje. Naš papir je namreč izdelan iz mešanice vlaken japonskega dresnika in lesne celuloze, vendar brez belil in kemikalij, kar je trajnostna alternativa z biomaso, ki je imamo v izobilju. Pomembno je tudi, da načrtujemo povsem lokalno produkcijo, papir se izdeluje pri nas.”
V načrtu je proizvodnja unikatnih serij papirnih pol v formatu A2, to je približno 40 krat 60 centimetrov in drugih papirnih polizdelkov. Ker ne uporabljajo belil, je papir v različnih gramaturah na voljo izključno v peščenih odtenkih. Poleg okoljskega ima projekt seveda tudi gospodarski in komercialni potencial, sogovornica pa nam je zaupala, da s papirjem ciljajo tudi na tuje trge.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
