Nas s članki o tem, kako poskrbeti za vroč seks s partnerjem, tako zasipajo, ker ne verjamejo, da je seks s stalnim partnerjem lahko vroč? (Esther Parel)

Knjiga Eros v ujetništvu, začinjena z zanimivimi primeri iz avtoričine dolgoletne prakse, se lahko bere kot priročnik o izboljšanju partnerskih odnosov, a je predvsem sijajno sociološko in antropološko razmišljanje o monogamiji in dojemanju zakonske zveze oziroma partnerstva v sodobnem času. 

Svetovno znana belgijsko-ameriška terapevtka in avtorica uspešnic Esther Perel (1958) slovi kot ena najbolj pronicljivih in izvirnih strokovnih avtoritet na področju sodobnih razmerij. V knjigi Eros v ujetništvu razmišlja, kako ohranjati nekaj na videz paradoksalnega - erotiko, vznemirjenje in živost v ljubeči zvezi, ki naj bi trajala večno. 

Perelova je terapevtka in organizacijska svetovalka. Njena govora TED sta dosegla več kot 30 milijonov ogledov, njeni uspešnici Eros v ujetništvu ter The State of Affairs (kmalu tudi v slovenščini) sta prevedeni v skoraj 30 jezikov. O avtorici, ki tudi sama govori devet jezikov, boste izvedeli še več, če ji sledite na instagramskem profilu @EstherPerelOfficial ali spletni strani EstherPerel.com ali prisluhnete njenima terapevtskima podkastoma Where Should We Begin in How’s Work.

"Ena od osebnih izkušenj, ki me najbolj določajo in ki so povod za to knjigo, se morda zdi posredna, vendar vam jo moram razkriti, saj pojasnjuje globlje motive, ki razvnemajo mojo strast. Moja mama in oče sta preživela nacistično koncentracijsko taborišče. Več let sta vsak dan smrti gledala v oči. Sta edina preživela iz obeh družin. Po tej izkušnji sta hotela živeti polno in kar najbolje izkoristiti vsak dan. Oba sta menila, da sta dobila edinstveno darilo - da sta lahko znova zaživela. Po mojem sta bila nenavadna. Nista hotela zgolj preživeti, hotela sta oživeti. Čutila sta željo po življenju, se predajala prešernim izkušnjam in se rada zabavala. Negovala ta užitek. O njunem spolnem življenju vem le to, da sta imela dva otroka, brata in mene. Toda iz njunega načina življenja sem zelo dobro razbrala, da sta zelo dobro razumela erotiko."

"Na sooblikovanje tega projekta pa je močno vplivalo še nekaj. Moj mož je direktor Mednarodnega programa za raziskovanje travmatičnih izkušenj na Univerzi Columbia. Beguncem, otrokom z vojnih območij in žrtvam mučenja pomaga pri prebolevanju hudih travmatičnih izkušenj. Preživelim pomaga obuditi občutek za ustvarjalnost ter zmožnost za igro in veselje, da se na koncu lahko spet vključijo v življenje in znova najdejo stik z upanjem, ki poganja življenje. Moj mož se ukvarja z  bolečino, jaz z užitkom. Obe občutji sta zelo tesno povezani."

V času svoje terapevtske prakse se srečuje s številnimi pari, ki so se v svojih razmerjih izgubili, bi se želeli bolj povezati, so si preveč domači in je zato njihovo spolno življenje že nekaj časa mrtvo.

"Videvam žene, ki bi raje za vse življenje obveljale za ženske s 'šibkim spolnim poželenjem', kot da bi možu pojasnile, da mora biti predigra več kot uvod v pravo stvar. Srečujem ljudi, ki tako zagrizeno poskušajo premagati občutek mrtvila v svoji partnerski zvezi, da so za nekaj trenutkov prepovedanega vznemirjenja s kom drugim pripravljeni na kocko postaviti prav vse. Videvam pare, katerih spolno življenje je znova zaživelo zaradi skoka čez plot, in pare, pri katerih je skok čez plot razdrl še zadnje ostanke povezanosti. Videvam starejše moške, ki se počutijo izdane, ker jih penis ne uboga več, in ki takoj posežejo po viagri, da zmehčajo neprijetne občutke trdih dejstev; in njihove žene, ki jim je neprijetno, da je njihova pasivnost nenadoma izzvana. Srečujem nove starše, katerih erotično energijo je použila skrb za dojenčka - ta jih tako prevzame, da pozabijo občasno zapreti vrata spalnice. Srečujem moške, ki na spletu gledajo pornografijo, vendar ne zato, ker se jim žena ne bi zdela privlačna, temveč zato, ker se jim zaradi njene ravnodušnosti zdi, da je z njimi nekaj narobe, ker si želijo seksa. Videvam ljudi, ki se tako sramujejo svoje spolnosti, da ljubljeni osebi raje prihranijo muke. In ljudi, ki vedo, da so ljubljeni, a hrepenijo po tem, da bi bili predmet poželenja. K meni prihajajo, ker si želi erotične vitalnosti. Ne pogrešajo le seksa, samega dejanja, temveč tudi občutek povezanosti, igrivosti in preporoda, ki ga omogoča seks."

Knjiga avtorice Esther Perel je v tem trenutku bolj aktualna bolj kot kdajkoli prej, saj je bila izkušnja karantene posebna za vsak par posebej. Nekatere je verjetno ta izkušnja še bolj povezala in je po njej njihovi razmerje dobilo še globlji pomen. Pri drugih so se pokazale vse tiste razpoke, ki so že dolgo časa silile na površje, a so jih pari zaradi številnih obveznosti, potiskali stran in se z njimi niso želeli spopasti.

"Morda boste rekli, da sem idealistka, vendar verjamem, da se ljubezen in poželenje ne izučujeta, temveč se včasih zgolj ne zgodita hkrati. Varnost in strast sta ločeni temeljni človeški potrebi, ki izvirata iz različnih motivov in nas vlečeta v različne smeri. Nadvse moder psihoanaltik Stephen Mitchell v knjigi Can Love Last? (Lahko ljubezen traja?) ponuja okvir za razmišljanje o tem zapletenem problemu. Ugotavlja, da vsi potrebujemo varnost: stalnost, zanesljivost, trdnost in kontinuiteto. Ti nagoni so korenine, ki nas v življenju podpirajo. Vendar imamo tudi potrebe po novostih in spremembah po plodnih silah, ki dajejo življenju polnost in živahnost. Nevarnost in pustolovščina sta tu zelo pomembni. Smo živo protislovje, saj po eni strani iščemo varnost in predvidljivost, po drugi pa uživamo v raznovrstnosti."

"Sodobni pari morajo potrebo po varnem in predvidljivem uskladiti z željo po vznemirljivem in skrivnostnem, po nečem, kar jemlje dih. Za peščico parov je to malenkost. Človeka v taki zvezi se med pospravljanjem garaže še zlahka masirata po hrbtu. Zanju ni neskladnosti med predanostjo in razburljivostjo, med odgovornostjo in igrivostjo. Lahko si spleteta gnezdo in v njem še vedno počneta vragolije. Lahko sta starša in ljubimca. Na kratko, navadno in skrivnostno znata brezšivno spojiti. Za vse druge pa je doseganje vznemirljivosti v zvezi, v kateri smo vzpostavili stalnost, zahtevna naloga. Žal v vse preveč ljubezenskih zgodbah strast sčasoma žrtvujemo za doseganje trdnosti."

Doba užitkov s seboj prinaša tudi to, se si pari želijo strasti, nekaj, kar je bilo v preteklosti povsem nepričakovano in nekaj, kar se načeloma od zakonske zveze niti ni pričakovalo oz. v njej iskalo.

"Še nedavno je strast do moža veljala za nekaj protislovnega. V preteklosti sta bili ti plati življenja urejeni ločeno - zakonska zveza na eni strani, strast pa najverjetneje nekje drugje ali pa nikjer. Prvič ju je združila ideja o romantični ljubezni, ki se je uveljavila proti koncu devetnajstega stoletja. Spolnost in večja pričakovanja v zvezi z njo so osrednjo vlogo v zakonski zvezi dobili šele desetletje pozneje."

In kako v intimno zvezo vnesemo stalnost, nekaj po čemer hrepenijo številni?

Vzhodnjaški  filozofi že dolgo vedo, da je začasnost edina stalnica. Življenje je minljivo in se nenehno spreminja, zato je ošabno meniti, da lahko svojo zvezdo naredimo trajno in da je varnost mogoče zagotoviti. Kot pravijo: "Če hočeta boga spraviti v smeh, mu zaupajte svoje načrte." Vendar v slepi veri rinemo naprej. Kot zvesti prebivalci sodobnega sveta verjamemo v svojo uspeh.

Terapije pri svetovno znani Esther Perel

"Številni pari, ki pridejo na terapijo mislijo, da o svojem partnerju vedo prav vse. "Moj mož ni prav zgovoren."  "Moja punca se nikoli ne bi spogledovala z drugimi moškimi. Ni taka." "Moj partner že ne bo hodil na terapijo." "Zakaj že ne zineš, vem kaj misliš." Osvetlimi jim poskušam, kako malo so videli: spodbujam jih, naj spet postanejo radovedni in pokukajo za zidove, ki obdajajo njihovega partnerja.

Vam zveni znano? Ste se v katerem od zgornjih vzorcev tudi sami prepoznali? 

V ljubečih zvezah so v intimnih pogovorih številni moški zmedeni. Trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja intimnosti, ki ga je treba ves čas odpravljati.

Velik del moške identitete temelji na samoobvladovanju in neranljivosti. Vendar sem opazila tudi, da te omejitve moške pogosto spodbudijo k drugačnim oblikam izražanja samega sebe. Če ni razvitejše ubeseditve jaza, postane ključni jezik in prevodnik čustvene intimnosti telo. Medtem ko je bilo o agresivnem izražanju moške spolnosti napisano veliko, premalo priznavamo, da erotika moškim ponuja tudi obnovo njihove nežnejše plati. Telo je naš prvotni materin jezik in za številne moške ostaja edini še nesprijeni jezik za zbližanost. Moški lahko skozi seks podoživijo čisti užitek povezanosti, ne da bi jim bilo treba potrebe, ki jih stežka  izrazijo, vkleniti v zapor besed.

A prav v tem velikokrat nastane težava, saj se ženske prav ob tem počutijo, da jih njihovi partnerji dajejo na stranski tir in se počutijo, da v odnosu manjka tiste pristne zaupnosti. "Stežka prepoznajo te druge jezike za zbliževanje, zato se počutijo opeharjene, ko se jim njihovi partnerji nočejo zaupati. "Zakaj ne govoriš z mano? Moral bi mi biti sposoben povedati prav vse. Mi ne zaupaš? Rada bi bila tvoja najboljša prijateljica." V takem ustroju se sprememba vedno pričakuje od negovorca, namesto, da bi se večja vsestranskost pričakovala od govorca. Neprecenljiv nasmeh ali pomežik v pravnem trenutku izražata preplet in sozvočje, zlasti kadar besede niso na voljo."

Nas s članki o tem, kako poskrbeti za vroč seks s partnerjem, tako zasipajo, ker ne verjamejo, da je seks s stalnim partnerjem lahko vroč?

V naši predstavi zakonskega življenja bije v oči odsotnost erotike. Od predanih partnerjev se seveda pričakuje, da bosta seksala: v naših časih se pričakuje tudi, da bosta v tem uživala. Spolnost ni več namenjena zgolj razmnoževanju. Vendar seks in erotika nista isto. Polten, intimen, vročičen, lačen, lahkomiseln, erotičen seks po začetku skupnega življenja postane redek. Mediji, ki so polni prispevkov o seksu, sicer obljubljajo neomejeno dražljivost, če bomo upoštevali deset predlogov iz najnovejše številke, vendar udomačen seks še vedno nima hedonističnega predznaka. Nas s članki o tem, kako poskrbeti za vroč seks s partnerjem, tako zasipajo, ker ne verjamejo, da je seks s stalnim partnerjem lahko vroč? Še več, ali globoko v sebi verjamemo, da naj bi tudi bil? Ali morda verjamemo, da razposajenost in sla v zakonski zvezi nimata kaj iskati, tudi če smo bili pred poroko v spolnosti zelo svobodomiselni?

Vse to in še več lahko najdete v knjigi Eros v ujetništvu, ki je od nedavno dosegljiva tudi v slovenščini. Knjiga, ki vas bo predramila, vas vzpodbudila, da boste z drugega zornega kota pogledali na svojo partnersko zvezo, in vam gotovo pomagala, da boste drug drugega zmogli videti drugače.

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del