Neizmerni pogum po definiciji dr. Brene Brown

Dr. Brene Brown je odgovore na uvodna vprašanja zapisala v knjigo Neizmerni pogum, ki na lestvici najbolje prodajanih knjig pri časniku New York Times zaseda prva mesta.

Človek v areni

Navdih za naslov knjige je našla v znamenitem govoru Theodora Roosvelta iz leta 1910. Govor Državljanjske pravice v republiki, ki ga včasih imenujejo tudi Človek v areni, gre namreč takole:

• "Ni kritik tisti, ki šteje; niti tisti, ki s prstom kaže, kako je spodletelo človeku dejanj in kje bi lahko kaj storil bolje. Čast gre tistemu, ki je v samem središču arene, katerega obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki smelo vztraja; ki se moti, ki ne doseže cilja spet in spet; ker ni truda brez napak in neuspeha; toda tisti, ki se dejansko potrudi nekaj storiti; ki pozna najvišje navdušenje in najvišjo predanost; ki se zavzema za častno stvar; ki ve, da bo v najboljšem primeru slavil veličastno zmago, v najslabšem pa, če ne uspe, vsaj neizmeren pogum ..."

Ko je Brownova prebrala ta citat, je pomislila na svojo več kot desetletje dolgo raziskavo ranjivosti in poguma, ki ga ljudje v sebi vedno znova najdemo, da se s svojo ranljivostjo soočimo.

• "Vsak dan izkusimo negotovost, tvegamo in smo čustveno izpostavljeni, če to hočemo ali nočemo. Izbiramo si le, kako globoko bomo nečemu predani. Naša pripravljenost priznati, da smo ranljivi in se s tem soočiti, določa globino našega poguma in jasnost našega namena; stopnja, do katere se ščitimo pred lastno ranljivostjo, pa velikost našega strahu in odtujenosti."

To, kar je Roosvelt imenoval 'neizmerni pogum', je za Brownovo torej neločljivo povezano prav z našo ranljivostjo. Ranljivost pa zanjo še zdaleč ni šibkost.

• "Popolnost in neprebojnost sta zapeljiva, vendar v življenju človeškega bitja ne obstajata. V areno, kar je za vas lahko kar koli - nov odnos, pomemben sestanek, proces ustvarjanja ali težek družinski pogovor - moramo stopiti pogumni in pripravljeni nastopiti. Namesto da bi sedeli na robu dogajanja in drugi v obraz metali sodbe in nasvete, se moramo drzniti prikazati in si pustiti, da nas vidijo. To je ranljivost. To je neizmerni pogum."

Tudi psihologija in socialna psihologija sta medtem že prišli na dan z zelo prepričljivimi dokazi o tem, kako pomembno je priznati svojo ranljivost. Na področju zdravstvene psihologije raziskave celo kažejo, da občutena ranljivost - sposobnost priznati, kaj tvegamo in čemu smo izpostavljeni - močno poveča možnost, da se bomo bolj pazili in raje privolili v preventivo.

Soočenje z našo ranljivostjo ima torej lahko nadvse blagodjne učinke. Še več. Prav zaradi ranljivosti (in ne morda navkljub njej) nas imajo ljudje lahko zares radi. Avtorica sama je tako priznala:

• "Nič ni preobrazilo mojega življenja bolj kot spoznanje, da je ocenjevanje svoje vrednosti na podlagi odziva ljudi na tribuni zapravljanje časa. Ljudje, ki me imajo radi in mi bodo stali ob strani ne glede na rezultat, imam na dosegu rok. To spoznanje je spremenilo vse. To je žena, mama in prijateljica, katera se zdaj trudim biti. Hočem, da je naš dom kraj, kjer smo lahko najpogumnejši in najbolj boječi, kar smo. Kjer vadimo težke pogovore in drug drugemu zaupamo trenutke, ki so nas spravili v sramoto bodisi v šoli ali v službi. Steva in svoja otroka hočem pogledati in jim reči: 'Z vami sem. V areni. In ko nam ne bo uspelo, nam ne bo uspelo skupaj, medtem pa bomo neizmerno pogumni. Preprosto ne moremo se sami naučiti, kako biti ranljivejši in pogumnejši. Včasih je naš prvi in največji izziv prositi za podporo.'"

Miti o ranljivosti

V enem od uvodnih poglavij se je avtorica lotila tudi trdovratnih mitov o ranljivosti, v katere skoraj vsi verjamemo. A prav ta naša zrešena prepričanja pa nas delajo nesrečne in nam pogosto preprečujejo, da postanemo neizmerno pogumni.

Mit št. 1: Ranljivost je šibkost

• 'Zaznava, da je ranljivost šibkost, je najširše sprejeti mit o ranljivosti in najnevarnejši. Ko življenje preživljamo tako, da se upiramo in ščitimo pred občutkom ranljivosti in sodbo drugih ljudi, da smo prečustveni, po navadi preziramo tiste, ki niso tako sposobni ali pripravljeni skrivati svoja čustva za masko, potegniti solze nazaj ter kot vojaki odkorakati naprej.'

A ranljivost ni ne dobra ali slaba. Je le mehka sredica vseh čustev in občutkov. Čutiti pomeni biti ranljiv. In ranljivost je prav tisti občutek, iz katerega se rodijo ljubezen, pripadnost, radost, pogum, empatija, odgovornost in pristnost. Ranljivost je v resnici edina prava pot.

Mit št. 2: Jaz nisem ranljiv

• "Ko smo bili otroci, smo mislili, da takrat, ko bomo odrasli, ne bomo več ranljivi. Vendar odrasti pomeni sprejeti svojo ranljivost. Biti živ pomeni biti ranljiv." - Madeleine L'Engle

Žal ne obstaja 'prepustnica, s katero bi ušli ranljivosti'. Ne moremo namreč zanikati negotovosti, tveganja in čustvene izpostavljenosti, ki se prepletajo z vsakdanjim življenje. Življenje je ranljivo.

Mit št. 3: Ranljivost je popolna razgaljenost duše

Ne gre za to, da bi morali popolnim neznancem razgaliti svoje natemnejše skrivnosti. To ni ranljivost. To je obupanost in iskanje pozornosti. Zaupanje (in z njim ranljivost) se prav nasprotno: gradi počasi in zlagoma ter z ljudmi, ki se izkažejo vredni zaupanja.

• 'Ne obstaja nek test zaupanja, točkovni sistem ali zelena luč, ki bi nam povedala, da je varno, da nas vidijo takšne, kot smo. Po mnenju udeležencev raziskave se zaupanje gradi počasi in je večplasten proces, ki ga prinese čas."

Mit št. 4: Zmoremo sami

• 'Zmorem sam je vrednota, ki jo v naši kulturi visoko spoštujemo, ironično gledano celo takrat, ko skušamo ostati medsebojno povezani.'

A naj še tako radi hodimo sami, pot ranljivosti ni pot, po kateri bi lahko hodili tako. Potrebujemo ljudi, ki nam dobo pustili poskusiti kaj novega, ne da bi nas obsojali. Ker ljudje, na katere se resnično lahko v življenju zanesemo, nikoli niso kritiki, ki bi s prstom kazali na nas, ko pademo. Sploh ne sedijo na robu arene kot ljudje v uvodnem Roosveltovem govoru. Z nami so v areni. In se borijo. Za nas in z nami.

• 'Z vami sem. V areni. In ko nam ne bo uspelo, nam ne bo uspelo skupaj, medtem pa bomo neizmerno pogumni. Preprosto ne moremo se sami naučiti, kako biti ranljivejši in pogumnejši. Včasih je naš prvi in največji izziv prositi za podporo.'

Priporočamo v branje!

Knjiga Neizmerni pogum, ki je pred dnevi izšla v založbi Cangure, bo zanimala vse, ki iščejo odgovore na vprašanja:

• Kaj povzroča strah pred ranljivostjo?
• Kako se ščitimo pred ranljivostjo?
• Kakšno ceno plačujemo, ko se zapremo vase in odtujimo?
• Kako se soočamo s svojo ranljivostjo in jo izrazimo, da bi začeli spreminjati način, kako živimo, ljubimo, vzgajamo otroke in vodimo?

O knjigi so še povedali:

• "Genijalno prodorna Brene Brown črpa iz obsežnih raziskav in osebnih izkušenj, da bi razumela paradoks poguma: močni namreč postanemo tako, da sprejmemo svojo ranljivost, in neizmerno smo pogumni takrat, ko priznamo, da nas je strah. Ne morem nehati misliti na to knjigo." - Gretchen Rubin, avtorica uspešnic Projekt sreča in Sreča doma

Avtorica bestselerja Neizmerni pogum je dr. Brene Brown, magistrica socialnega dela, ki je zaposlena kot raziskovalna profesorica na Fakulteti za sociano delo Univerze v Houstonu. V preteklem desetletju se je posvečala raziskavam s področja ranljivosti, poguma, časti in sramu. Je tudi priznana predavateljica, ki je za svoje izobraževalno delo prejela številne nagrade.

V kolikor bi avtorico radi bolje spoznali, priporočamo tudi ogled njenega govora na dogodku TED v Houstonu leta 2010, na katerem je govorila o svojih raziskavah ranljivosti, ki se še kako navezujejo tudi na vprašanje poguma.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču