Nasilni otroci in mladostniki so realnost naše družbe in potrebujejo ustrezno strokovno obravnavno, ocenjuje nekdanja kriminalistka Neža Miklič. Medijsko poročanje o nasilnih dajanjih je pomembno, a jih morajo mediji kritično ovrednotiti in obsoditi, je poudarila za STA.
V minulih dneh so mediji namreč poročali o dveh mladoletnikih, ki sta v Postojni pretepla 13-letnico in dejanje tudi posnela, ter o napovedi mariborskih policistov, da bodo ovadili tri mladoletnike po smrti starejšega moškega, ki je umrl zaradi poškodb v pretepu.
Mikličeva, ki je dolga leta delala kot kriminalistka mladoletniške kriminalitete, danes pa predava na policijski akademiji, je v pogovoru za STA pojasnila, da so tako zaradi socialnih omrežij kot poročanja medijev taka dejanja mladostnikov zagotovo bolj opazna.
Medijsko poročanje je po njenem mnenju pomembno, a morajo mediji pri tem družbi nastaviti ogledalo in nasilje obsoditi. Zelo pomembno je, da se ob takih dogodkih kot družba odzovemo in jasno povemo, da tako obnašanje ni sprejemljivo. Prav tako si ne gre zatiskati oči, da problema ni, saj je po besedah Mikličeve nasilje med mladimi naša realnost.
Vzgoja naloga staršev, ne policije
Predvsem pa je zaskrbljujoč pojav ekstremnih oblik nasilja pri otrocih in mladostnikih, poudarja Mikličeva, ki pravi, da so na policijo že prihajala pisma obupanih staršev, ki niso mogli več obvladovati nasilnih osemletnikov.
"A policija v družine vstopa zelo hipno in zelo hipno tudi izstopi, ko je na primer treba ustaviti storilca in zaščititi žrtev," pojasnjuje nekdanja kriminalistka, ki poudarja, da policija nikoli ne sme biti vzgojitelj.
Zaradi vzgoje, ki najmlajše postavlja v središče, starši pa jim nenehno izpolnjujejo želje, se otroci ne soočajo s frustracijami, ki bi jih bilo treba premagati. Ko pa sčasoma na kakšno naletijo, se odzovejo neprimerno, tudi z nasilnim vedenjem.
Zato se je treba odzvati zelo hitro. "Naravnani smo tako, da pri majhnih otrocih takega obnašanja ne vidimo kot nič takega, starši tako vedenje pogosto opravičujejo," je dejala Mikličeva. Ko pa otrok nenadoma zraste, lahko postane tudi fizično neobvladljiv, če starši nikoli prej neprimernega vedenja niso ovrednotili kot takega.
Pomanjkanje empatije tudi posledica nekritične rabe tehnologije
Starši imajo pomembno vlogo tudi pri vrednotenju podob, s katerimi se srečujejo otroci. Risank, filmov in videoiger otroci, ki so še v razvojni fazi, ne znajo prenesti v realnost. "Z otroki se je treba zelo jasno pogovarjati in skupaj z njimi kritično predelati vsebino," pravi Mikličeva, ki opaža, da otroci vedenja velikokrat ne prepoznajo kot nasilnega.
Ameriški raziskovalci so že ugotovili, da otroci v prvih razredih osnovne šole zaradi uporabe socialnih omrežij in pametnih telefonov ne prepoznavajo čustev na obrazu drugega otroka. Mikličeva ugotavlja, da starši pogosto opozarjajo na odvisnost otrok od tehnologije in poudarja, da so svojim obnašanjem ravno oni model svojim otrokom.
Neprimerno in destruktivno ožje družinsko okolje, ki ga mnogi vidijo tudi kot razlog za problematično in nasilno vedenje mladostnika, pa nikoli ne sme biti opravičilo, pravi Mikličeva: "Potem bi lahko rekli, da je tako okolje pogoj za kriminalna dejanja. Seveda lahko vpliva na to, vendar je nasilno obnašanje rezultat več dejavnikov. Ne moremo s prstom pokazati na en razlog." Ožja družina ima sicer izjemno pomembno vlogo, a vpliv na odraščanje imajo tudi vse ostale interakcije otroka z okoljem.
Nujna intenzivna, redna in strokovna pomoč
Prav tako je okolje še kako pomemben dejavnik pri mladostnikih, ki zapustijo vzgojne domove, še pojasnjuje Mikličeva. Če se v okolju, iz katerega so ga pristojne institucije umaknile, ni nič spremenilo, mladi ob vrnitvi vanj občutijo velik pritisk, sploh če preteklega ravnanja ne ovrednotijo kot napačnega.
"Najhuje pa je, ko so prepuščeni sami sebi," še opozarja Mikličeva, ki poudarja, da to ni rak rana samo mladostnikov, ampak vseh obravnavanih. "Spremeniti neko vedenje je težak in dolgotrajen proces. Pri mladostnikih je nujna intenzivna obravnava z ustrezno kvalificiranimi strokovnjaki," še poudarja Mikličeva, ki meni, da bi morali nujno okrepiti strokovno pomoč takim posameznikom.
Za STA Sanja Gornjec, foto: profimedia
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
