Vse več podjetih si želi uvrsti 48-urni delovni teden. Kaj to pomeni v praksi?

2. 10. 2025
Vse več podjetih si želi uvrsti 48-urni delovni teden. Kaj to pomeni v praksi? (foto: Profimedia)
Profimedia

Ena od dveh podjetij si želi 48-urni delovni teden. Mnogi delodajalci ta načrt pozdravljajo.

Sprememba zakona o delovnem času za večjo fleksibilnost

Sprememba zakona o delovnem času je v Nemčiji namenjena podjetjem in zaposlenim, da bi se ponudila večja fleksibilnost. Raziskave kažejo, da predvsem velika podjetja pozdravljajo reformo, ki bi omogočila delovne dneve, daljše od dvanajstih ur. Strokovnjaki pa opozarjajo na negativne posledice.

Nemška vlada želi uvesti tedensko omejitev na 48 ur namesto dosedanje dnevne omejitve. Kot poročajo nemški mediji, niso vsi navdušeni nad načrtovano reformo. Strokovnjaki svarijo pred zdravstvenimi tveganji, zaposleni pa se bojijo zmanjšanega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem.

Preberite še: Tukaj si lastno stanovanje lahko privoščite za samo 310 evrov na mesec

Velika podjetja reformo vidijo pozitivno

Prej je zakon določal največ osem ur dela na dan, deset ur je bilo dovoljeno le v izjemnih primerih. Tedenska omejitev na 48 ur bi lahko v prihodnje ponudila večjo prožnost.

Tisti, ki bi delali dlje, bi ure lahko nadoknadili kdaj drugič. Politiki iz CDU/CSU in SPD verjamejo, da bi to lahko ublažilo pomanjkanje kvalificirane delovne sile.

Zaradi bolj prilagodljivih predpisov bi podjetja lažje obvladovala obdobja največje obremenitve. Zaposleni pa bi imeli več časa za skrb za otroke ali vzdrževane družinske člane. Po raziskavi, ki jo je izvedlo kadrovsko podjetje Randstad v sodelovanju z inštitutom ifo, reformo podpira 50 odstotkov podjetij v Nemčiji.

Velikost podjetja igra vlogo

Stopnja podpore pa se močno razlikuje glede na velikost podjetja. Tako bi 72 odstotkov velikih podjetij z več kot 500 zaposlenimi pozdravilo največji tedenski delovni čas, v primerjavi s samo 42 odstotki malih podjetij.

Skoraj vsako peto manjše podjetje (18 odstotkov) meni, da je vprašanje nepomembno, medtem ko tako meni le 6 odstotkov velikih podjetij.

Posebno pomembno vlogo pri odobravanju ima t. i. delovni čas, temelječ na zaupanju. Tam, kjer si zaposleni delovni čas lahko fleksibilneje razporedijo, je tedenska omejitev sprejeta bolj pozitivno.

V takih podjetjih bi 60 odstotkov anketiranih podprlo reformo zakona o delovnem času, medtem ko je podpora v podjetjih s fiksnim delovnim časom le 42-odstotna.