Novi sistem ponuja tri glavne možnosti varčevanja.
Nemški Bundesrat je odprl pot novemu modelu zasebnega pokojninskega varčevanja, ki naj bi bil enostavnejši, cenejši in omogočal višje donose z vlaganjem na kapitalskih trgih. Glavna novost je uvedba pokojninskega depoja (Altersvorsorgedepot), ki varčevalcem omogoča vlaganje v široko razpršene sklade in ETF-je (na primer indeks MSCI World). Za razliko od starega sistema novi model ne zahteva 100-odstotnega jamstva za vplačane prispevke, kar odpira možnost višjih donosov, hkrati pa prinaša tudi določeno tveganje zaradi nihanj na trgih.
Novi sistem ponuja tri glavne možnosti varčevanja. Prva možnost je pokojninski depo, pri katerem varčevalec sam izbira sklade in ETF-je. Donosi v času varčevanja niso obdavčeni, kar dodatno povečuje učinek obrestno-obrestnega računa. Druga možnost je standardni produkt, namenjen predvsem začetnikom. Gre za preprosto obliko varčevanja z nizkimi stroški, ki ne smejo presegati enega odstotka letno.
Takšne produkte bo prvič lahko ponujal tudi javni sektor. Tretja možnost so produkti z jamstvom. Zasebna pokojninska zavarovanja bodo še naprej obstajala, vendar bodo omogočala 80- ali 100-odstotno jamstvo za vplačana sredstva. Spremenil se bo tudi sistem državnih spodbud. Država jih ne bo več določala glede na višino dohodka, temveč neposredno glede na znesek, ki ga posameznik vplača.
Za prvih 360 evrov letnega vplačila bo država prispevala 50 centov za vsak vloženi evro, največ do 180 evrov. Za znesek med 360 in 1.800 evri bo prispevala 25 centov za vsak vloženi evro, največ dodatnih 360 evrov. Za vsakega otroka bo država namenila en evro za vsak vplačani evro, največ do 300 evrov na otroka. Poleg tega bodo osebe, mlajše od 25 let, ob začetku varčevanja prejele enkratni bonus v višini 200 evrov.
Najvišji znesek letnega vplačila, ki je upravičen do spodbud, znaša 1.800 evrov, ta znesek pa bo mogoče tudi davčno uveljavljati. Do novih spodbud bodo poleg zaposlenih in javnih uslužbencev prvič upravičeni tudi vsi samostojni podjetniki oziroma freelancerji, ne glede na to, ali so vključeni v obvezni državni pokojninski sistem, poroča T-online.
Minimalni letni vložek za pridobitev spodbud znaša 120 evrov. Reforma ne bo začela veljati takoj, ampak postopoma. Poleti 2026 namerava zvezna vlada dokončno oblikovati zakonski okvir na podlagi priporočil pokojninske komisije. januarja 2027 bo novi sistem uradno začel veljati. Od tega datuma bodo na trgu na voljo novi pokojninski depoji in standardni produkti.
Z začetkom leta 2027 po starih pravilih ne bo več mogoče sklepati novih Riesterjevih pogodb. Od 1. januarja 2027 dalje se bodo varčevalci lahko odločili, ali želijo sredstva prenesti v novi, donosnejši model, ne da bi morali vračati dosedanje državne spodbude, čeprav lahko prehod prinese določene administrativne stroške. Za obstoječe Riesterjeve pogodbe bo veljala zaščita pridobljenih pravic.
Varčevalci bodo imeli tri možnosti: nadaljevati vplačevanje po starih pravilih, zamrzniti staro pogodbo in odpreti novo ali sredstva prenesti v novi sistem brez izgube dosedanjih spodbud, pri čemer lahko nastanejo stroški prenosa. V novem sistemu ne bo več obveznosti prejemanja dosmrtne mesečne pokojnine. Varčevalci bodo lahko izbrali načrt izplačil najmanj do 85. leta starosti, kar omogoča večjo fleksibilnost in potencialno višje mesečne zneske. Pomembno pa je vedeti, da bodo izplačila v pokoju obdavčena glede na osebno stopnjo dohodnine.
Preberite še: Ana Tavčar v kopalkah: Te lepe obline so kipele na vse strani
Poglejte tudi: