Nenada lahko spremljamo v humoristični nadaljevanki Dragi sosedje, v kateri igra Andreja.
Najraje igra v komedijah. Nazadnje smo ga lahko videli v filmu Nika, pred kratkim pa je zablestel s predstavo Cucki na Dnevih komedije v Celju, skupaj še z dvema soigralcema. Po mnenju občinstva je bila to najboljša predstava festivala. Nekateri se ga spomnimo tudi iz humoristične nadaljevanke Čista desetka, kjer je imel glavno moško vlogo. Odkrit, iskriv, topel človek, za katerega pravijo, da njegova najboljša igralska leta šele prihajajo.
Igralec, najraje komik, kot sem zasledila. Zdite se mi strastni, kakšni pa ste zasebno?
Življenja niti ene sekunde ali trenutka ne dojemam kot težkega; škoda časa za to. Prej bi rekel, da sem popolnoma zaljubljen v življenje in ga tako tudi živim. Na polno in v iskanju novih razlogov, zakaj mi to življenje toliko pomeni. To je neizčrpen vir; tako da samo uživam ob delu, ki ga opravljam, to pa delim z vsem svetom in s svojimi najbližjimi.
Tudi z občinstvom, ki me spremlja na odrih, platnih ali pred TV-zasloni. Strast do življenja je prevelika, da bi ga jemal kot težkega. To mi je tuje. Srečen sem, da sem lahko del človeškega kolesja, pa četudi je včasih težko. To je del življenja. V zasebnem življenju sem odkrit, neposreden, vedno stojim za svojimi besedami in dejanji.
Nisem perfekcionist, čeprav je včasih videti tako. (smeh) Sem čisto običajen in se trudim takšen tudi ostati. Resničnosti tako in tako ni mogoče spremeniti, torej tega, kar nas obkroža, lahko pa nanjo vplivamo tako, da se vsak dan izboljšujemo. Nisem melanholičen, zame je to nekakšna zasanjanost; sem bolj človek akcije, vendar ne pravim, da ne sanjarim rad tudi sam. Lepe sanje ...
Igralstvo je poklic, s katerim se človek skoraj 100-odstotno identificira. Kaj pa delate, ko ne igrate? Nekateri denimo so zgolj samo to, kar počnejo. Če bi jim vzeli to, se ne znajdejo, utonejo v temo ...
Niti pomotoma ni vse moje življenje osredotočeno na igranje. Igra je moj poklic, moja strast, vendar je tukaj tudi glasba, ki me izpolnjuje. Pravzaprav se pri meni igra in glasba izvrstno dopolnjujeta. Imam svoj studio, kjer z ekipo pridno ustvarjamo glasbo, ki ni 'tipično slovenska'. Je pa nekaj posebnega in letos poleti pripravljamo velik koncert, na katerem bo mogoče slišati vso našo glasbeno vnemo in energijo. Skupina se imenuje Popperkeg. To ime si zapomnite, kajti zagotovo boste veliko slišali o nas! (smeh).
Igralstva ne jemljem kot poslanstva, saj se mi zdi, da bi bilo preveč enosmerno in nepošteno glede na to, da imam mnogo drugih talentov. Igralstvo je zame zgodba, ki se spreminja, a njena osnova ostaja enaka. Podajati zgodbo življenja in jo vsakokrat poskušati na novo razumeti. Nikdar ne moremo reči, da življenje razumemo do konca, dokončno. In v tem je čar. Distanca do tega poklica je nujno potrebna, saj posrka vsak del našega jaza in naše energije. Kako pa to distanco razumemo, je stvar posameznika. Pomembno je biti v ravnovesju, da ne utonemo v temo. Tam se tako in tako nič ne vidi. (smeh)
Veliko občinstva, vsem na očeh, vsepovsod ljudje. Kako pa je v resnici s tem? Osamljenost? Koliko je resničnih prijateljev?
To je del poklica in te stvari je treba jemati odgovorno. Kot javna osebnost moraš imeti iskreno stališče, saj samo tako lahko ostaneš to, kar si, in takšen, kakršen si. To mi je najpomembnejše; da ostanem skromen. Ljudje znajo to prepoznati. Osamljenosti pri meni ni. Tudi ko sem sam, imam s seboj dialoge, v katerih včasih prav uživam. (smeh) Saj sami veste, ko se včasih malo pogovorimo s seboj, pridejo ven neke druge resnice, soočenja.
Okoli mene so samo svetli in pozitivni ljudje, ob katerih resnično uživam in ki me ravno tako izpolnjujejo kot jaz njih. Sem to, kar sem, brez mask, pretvez in zaves, ki tako rade vse prevečkrat ljudem zakrivajo pogled na življenje in tako spremenijo njihove lepe misli v nekaj nemogočega in nestvarnega. Menim, da si ljudje zaslužimo enako in da bi vsi morali uživati v sreči in ljubezni do življenja.
Se da dobro živeti od igranja?
To je relativno. Ko si na trgu, tako kot sem trenutno tudi sam, je vsako delo dobrodošlo. Sploh v naglici in tempu našega življenja. Vse gre prehitro in vse si želi postati poceni in instant. In taka so tudi naša plačila. Evro na evro, pa morda pridemo kam. (smeh)
Nekaj časa – več let – niste igrali. Kaj se je zgodilo takrat?
Vsak človek vsaj enkrat v življenju doživi neko preobrazbo oziroma iskanje smisla. To je zagotovo eno pomembnejših obdobij v življenju, ki ga ne smeš izpustiti, kaj šele ignorirati. Misli, telo in občutki ti pripovedujejo sami. Da je potrebna sprememba. In takrat se je treba ustaviti in premisliti, kako naprej.
Tudi sam sem imel takšno obdobje. Izjemno spoštujem svoje kolege igralce, ki ustvarijo toliko različnih predstav. To je zelo težko in naporno delo, kar pa je skrito pred očmi javnosti. Mene je v nekem trenutku preveč izčrpalo. Ostajalo mi je vse manj časa zase. In za vse druge stvari, ki jih rad počnem. Tako sem si vzel čas, da si spet napolnim baterije.
Kaj vas navdihuje? Kaj vam polepša dan?
Življenje! In spet sva pri njem. Sam sem zaljubljen vanj. Dan mi lahko polepša že majhna stvar, takšna ali drugačna pozornost. Dajanje in sprejemanje je sestavni del naših življenj. Več je tega, lepše je. Dobra glasba. Dober humor. Pa kakšen romantičen trenutek ...
Se vam zdi, da je povezanost z ljudmi, partnerstvo, nujno za zadovoljno življenje?
Imeti partnerja morda ni ravno nujno, je pa lepo, če je. Tako kot ni nihče med nami, tudi sam nisem popoln partner. Zadovoljno življenje se začne pri tem, da je človek najprej zadovoljen sam s seboj, šele nato lahko vse to deliš s partnerjem.
Ste zadovoljni s seboj? Na kaj ste ponosni in kaj bi spremenili, izboljšali?
Sem zadovoljen. Vsak dan je treba nekaj izboljšati, saj smo zato tu. Da izboljšamo sebe in s tem morda tudi svet, v katerem živimo. No, tu je potrebnega precej dela, da bi izboljšali svet ... Ponosen sem na to, da je vse, kar delam, govorim in čutim, tukaj in zdaj, brez zadržkov in brez laži.
Kaj je za vas tisti moment, ko si rečete, vau, to je to! Za to pa je res vredno živeti!
Ko vidim srečnega otroka, ko oblizuje sladoled. Žensko, ki žari od sreče, ko je dobila rože ali poljub. Radosti so v majhnih stvareh. Več jih imamo, bolj srečni in izpolnjeni smo, kar je bistvo življenja. Živeti izpolnjeno in polno. To je sreča. Danes moraš imeti prav njo – srečo, da lahko živiš tako. A se je zagotovo vredno potruditi.
Besedilo: Damjana Bakarič // Fotografije: Planet Tv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču