Nevarnosti kajenja: Ubežite razvadi!

Nevarnosti kajenja: Ubežite razvadi! (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
22. 2. 2018

Na začetku občasna razvada, ki hitro in v večini primerov preide v eno od najnevarnejših navad in odvisnosti.

Kljub različnim protikadilskim akcijam in zakonom je kajenje še vedno daleč na prvem mestu med vsemi dejavniki zdravstvenega tveganja, na katerega lahko vplivamo sami. Kljub zavedanju o njegovih posledicah kajenju rdečo luč navadno pokažemo šele, ko je že prepozno. O njegovi razširjenosti, vplivih, alternativah in mitih smo se pogovarjali z mag. Tadejo Hočevar in Heleno Koprivnikar, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kje smo Slovenci po številu kadilcev v primerjavi z drugimi državami? V kateri državi je kadilcev največ in v kateri najmanj? Čemu to pripisujete?

Helena Koprivnikar: Po deležu kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več, se po zadnjih dostopnih podatkih s 24 odstotki uvrščamo blizu povprečja deleža kadilcev v 28 državah članicah Evropske unije. O najvišjih deležih poročajo iz Bolgarije, Grčije in Turčije, najnižjih pa iz Švedske, Združenega kraljestva, Islandije in Finske. Razlike med državami izvirajo iz različnih izhodiščnih oziroma največjih deležih kadilcev, ki so jih v posameznih državah zabeležili v preteklosti, iz razlik v tradiciji in kulturnih značilnostih, razlik v moči tobačne industrije in lobiranja, razlik v programih nadzora nad tobakom (zakonodajo) oziroma drugih programov in aktivnosti preprečevanja in opuščanja kajenja ter razlik v obsegu financiranja teh programov idr. Države z najmanjšim deležem kadilcev imajo praviloma visoke cene tobačnih izdelkov in strogo zakonodajo na področju nadzora nad tobakom.

Na katerem mestu med zasvojenostmi v Sloveniji je odvisnost od kajenja?

Helena Koprivnikar: Kajenje tobaka je ena od najbolj razširjenih oblik zasvojenosti. Zasvojenost povzroča nikotin, ki zasvoji podobno močno kot heroin ali kokain. Zasvojenih je okoli 90 odstotkov kadilcev. Mladostnika, ki je začel kaditi, lahko nikotin zasvoji že zelo hitro, že po nekaj dneh in nekaj pokajenih cigaretah ter veliko pred začetkom rednega kajenja. Mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen, kadil bo večje število let, kadil več in težje opustil kajenje.

Kdo po cigaretah posega pogosteje oziroma v večjem številu, moški ali ženske, in čemu to pripisujete?

Helena Koprivnikar: V svetovnem merilu se ocenjuje, da moški kadijo v skoraj petkrat večjem deležu kot ženske, a se razmerja v deležu kadilcev med spoloma zelo razlikujejo med posameznimi državami. Razlike so manjše, lahko zelo majhne v visoko razvitih državah in večje v manj razvitih državah. Pripišemo jih lahko družbenim tradicijam, nesprejemljivosti kajenja med ženskami in šibkejšemu socialno-ekonomskemu položaju žensk. V bolj razvitih državah je kajenje žensk v preteklosti postajalo vse bolj sprejemljivo, ženske ekonomsko močnejše, neodvisne, aktivneje vključene v družbeno in politično življenje. Takrat je tudi tobačna industrija začela oglaševanje cigaret, usmerjeno v ženske, v katerem so bile cigarete izpostavljene kot simbol ženske emancipacije. Delež kadilk je začel naraščati. V Sloveniji med odraslimi kadi večji odstotek moških kot žensk, kar velja tudi za vse države članice Evropske unije in Norveško. V Sloveniji so bile razlike v deležu kadilcev med spoloma v preteklosti večje in so se do danes postopoma zmanjšale, na približno štiri odstotne točke.

Kadilci se cigareti menda najtežje uprejo po hrani, pijači, do jutranji in popoldanski kavi, po spolnih odnosih, pred spanjem itd. Zakaj ravno takrat?

Helena Koprivnikar: Kajenje tobaka in pitje kave je povezano, a so mehanizmi povezave še slabo poznani. Kot kažejo posamezne raziskave, lahko povezavo pripišemo predvsem genetskim dejavnikom, manj okoljskim. Ena od neštevilnih raziskav na tem področju tudi kaže, da je pri kadilcih, ki veliko pokadijo, vnos kave večji. To pripisujejo hitrejši presnovi kofeina pri kadilcih, a tudi ritualu pitja kave ob kajenju cigarete. Nasprotno pa naj količina popite kave ne bi vplivala na obseg kajenja. Hitrost metabolizma nikotina spodbujajo tudi fiziološki dogodki, kot so obroki, telesna drža, telesna dejavnost in različna zdravila, kar lahko razloži potrebo po cigareti v določenih okoliščinah.

Kako kajenje vpliva na splošni videz oziroma zunanjo podobo človeka?

Helena Koprivnikar: Kajenje tobaka pospeši staranje in gubanje kože, kar je lahko vidno že deset let po začetku kajenja. Spremembe na koži se sicer začnejo kmalu po začetku kajenja, a prostemu očesu še niso vidne. Več cigaret ko posameznik pokadi in dlje ko kadi, bolj postarano, zgubano kožo bo imel. Gube se ne pojavljajo le na obrazu, ampak tudi drugih delih telesa. Spremembe na koži so nepopravljive, trajne, njihovo poslabšanje pa lahko ustavi opustitev kajenja. K nastajanju gub prispevajo tudi ponavljajoča se izpostavljenost toploti goreče cigarete ter šobljenje ustnic in pripiranje oči med kajenjem.

Bojda več kot polovica kadilcev želi prenehati. Nekaterim to uspe hitro in brez težav, drugim ne. Od kod te razlike?

Tadeja Hočevar: Ko govorimo o kajenju, gre večinoma za zasvojenost z nikotinom, za fiziološko in psihološko potrebo po poseganju po tobačnih izdelkih. Zato je opuščanje kajenja lahko proces, ki traja. Nekaterim opustitev lahko uspe čez noč po odločitvi za to, večina pa ima pred uspešno opustitvijo za seboj že nekatere neuspešne poskuse opustitve. Fiziološki vidik zasvojenosti po opustitvi razmeroma hitro izzveni, dolgotrajnejši in posebej vreden naslavljanja pa je psihološki vidik zasvojenosti z nikotinom. Če oseba ni močno notranje motivirana za opustitev kajenja ali pa ne zna uporabljati učinkovite strategije za spoprijemanje v situacijah skušnjav oz. teh strategij niti ne pozna, bo pri opuščanju kajenja manj verjetno uspešna. Do razlik torej prihaja tudi, ker se kadilci opuščanja lotijo različno.

Je res, da naj bi na to, da se kadilci tako težko odločijo za opustitev kajenja, vplivalo splošno prepričanje, da je odvajanje od kajenja težko?

Tadeja Hočevar: Kadilci se pri odločanju za opustitev kajenja srečujejo s številnimi dilemami. Po eni strani se zagotovo želi osvoboditi stroškov za cigarete, neprijetnega vonja, zaskrbljenosti za zdravje ter slediti dobronamernim nasvetom in odpraviti telesne težave, povezane s kajenjem. Po drugi strani pa opuščanje kajenja lahko doživlja kot veliko izgubo nečesa prijetnega v svojem življenju. Oseba, ki kadi, lahko čas, ki si ga vzame za kajenje, doživlja kot pet minut v miru zase, kajenje lahko osebo povezuje s prijatelji, ji je v tolažbo v težkih trenutkih in ji pomeni sprostitev ter 'nagrado' po uspešno opravljenih obveznostih. Prisoten je strah pred opustitvijo starih in vzpostavljanjem novih navad ter pred morebitnim neuspehom in morda prisotnim posledičnim očitanjem bližnjih. Čim bolj kadilec te dileme pretehta, izrazi in se o njih pogovarja, tem večja je možnost, da se bo odločil in kajenje uspešno opustil.

Ubežite razvadi!

Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo kadilci, ki se želijo odvaditi od kajenja?

Tadeja Hočevar: Za uspešnost opustitve kajenja so zelo pomembne tri stvari: najprej seveda želja in odločitev nehati kaditi, uporaba ustreznih strategij za spoprijemanje s skušnjavo v primerih, ko bi po stari navadi običajno prižgali cigareto, in temeljna zavezanost osebe, da bo kajenje opustila ne glede na okoliščine. Pogosto je razlog za neuspeh lahko neopremljenost osebe z učinkovitimi strategijami za opustitev kajenja.

Kako pa je z miti in zmotami, povezanimi s kajenjem?

Helena Koprivnikar: Mitov in zmot, povezanih s kajenjem, je veliko. Naj omenim pogosto mnenje, da o škodljivosti kajenja tobaka vemo vse, a še zdaleč ni tako. Različne tuje raziskave so pokazale, da se kadilci zavedajo, da je kajenje škodljivo, in pogosto poznajo najpogostejše bolezni, povezane s kajenjem (različne vrste raka, bolezni srca in ožilja ter dihal), manj pa vedo o posameznih boleznih in drugih boleznih, ki jih kajenje prav tako povzroča. To so npr. sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema idr. Zmotno je tudi prepričanje marsikaterega kadilca, da so cigarete z manj nikotina, katrana in ogljikovega monoksida manj škodljive za zdravje.

So kadilci sicer res bolj komunikativni in družabni ljudje kot nekadilci?

Tadeja Hočevar: Tega podatka nimamo. Lahko pa sicer nekaterim osebam, ki kadijo, kajenje pomeni vstopno točko za navezovanje in vzdrževanje stikov z drugimi osebami, ki kadijo.

Koliko ljudi vsak dan zboli in umre za bolez­nimi, ki so nastale kot posledica kajenja?

Helena Koprivnikar:Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 3.600 prebivalcev Slovenije ali deset na dan. Letno je to več smrti kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. V Sloveniji je tobak med vodilnimi preprečljivimi dejavniki za smrt. Med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju tobaka, med 45. in 59. letom starosti pa vsako tretjo. Pljučni rak je skoraj v 90 % posledica kajenja tobaka. V letu 2014 je za pljučnim rakom v Sloveniji zbolelo 1.327 prebivalcev, umrlo pa 1.181 prebivalcev.

Zadnji poskus ozaveščanja o škodljivosti kajenja so bile škatlice, potiskane s pretresljivimi fotografijami o posledicah kajenja. Kako učinkovita je bila ta poteza?

Helena Koprivnikar: Zdravstvena opozorila so pomembna pri izobraževanju kadilcev in nekadilcev o tveganjih, povezanih z uživanjem tobaka. Spodbujajo opustitev kajenja in vzdrževanje abstinence po opustitvi, zmanjšajo potrošnjo tobačnih izdelkov, odvračajo nekadilce od začetka kajenja, zmanjšajo privlačnost embalaže tobačnih izdelkov in privlačnost kajenja ter zmanjšujejo družbeno sprejemljivost kajenja. Učinkovita so velika zdravstvena opozorila, ki vključujejo sliko in besedilo, so nameščena na zgornjih delih obeh glavnih strani embalaže, imajo jasna in preprosta sporočila, se redno menjavajo ter vsebujejo informacije o opuščanju kajenja; torej takšna, kot jih imamo zdaj v Sloveniji. V Kanadi, kjer so že leta 2001 uvedli tovrstna zdravstvena opozorila, ocenjujejo, da se je zaradi takšnih zdravstvenih opozoril delež kadilcev zmanjšal za 12–20 odstotkov oziroma za tri do skoraj pet odstotnih točk.

Kaj pa alternative, denimo zeliščne ali elektronske cigarete?

Helena Koprivnikar: Aerosol elektronskih cigaret vsebuje številne zdravju škodljive snovi (rakotvorne, dražilne, strupene). Posledice dolgoročne uporabe elektronskih cigaret na zdravje še niso raziskane in jih ne poznamo. Aerosol elektronskih cigaret večinoma vsebuje manjše koncentracije škodljivih snovi kot tobačni dim. To pa ne pomeni, da so elektronske cigarete varne za zdravje. Zeliščni izdelki za kajenje, ki ne vsebujejo tobaka, se lahko zmotno štejejo za varnejšo alternativo kajenju tobaka. Vendar ob gorenju sproščajo zdravju škodljive snovi, v dimu zeliščnih cigaret so ogljikov monoksid, katran ter številne rakotvorne in zdravju škodljive snovi, podobno kot v tobačnem dimu, s to razliko, da v zeliščnih cigaretah in njihovem dimu ni nikotina. 

Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock

Priporočamo