Ponavljajoča se nesoglasja in burni prepiri ne vodijo le do čustvene izčrpanosti, temveč lahko povečajo tudi tveganje za razvoj srčnih bolezni in demence.
Ko napetost naraste do vrelišča in se jeza razplamti, na tiste, ki jih imamo radi, zlijemo plaz kritik ter ustvarimo ozračje, dovolj gosto, da zaduši še tako zdrave odnose.
Skrbi zaradi denarja, premalo (ali preveč) želje po bližini, celo zanemarjena nogavica, ki več dni leži ob postelji, lahko spodbudijo zagrenjenost, ki na koncu preraste v razbeljeno jezo.
Čeprav običajno prepoznamo čustvene posledice, pogosto pozabljamo, da lahko ponavljajoči se in pogosti hudi prepiri postanejo toksični, spremenijo kemijo v možganih in močno obremenijo telo – celo do te mere, da povečajo tveganje za srčne bolezni in demenco.
Ko se tesnoba okrepi, se racionalni um izklopi
Če ste se že znašli v situaciji, ko ste sredi prepira vpili nesmiselne stvari, za to obstaja dober razlog. V trenutkih slepe jeze se racionalno razmišljanje izklopi, medtem ko možgane preplavijo kemikalije, ki spremenijo stanje zavesti, telo pa ostane brez energije.
"Ko se prepiramo z nekom, ki nam je blizu, se aktivira naš čustveni del možganov, amigdala. Ko se enkrat sproži, zažene telesni odziv na stres, to je boj ali beg. Sprostita se adrenalin in kortizol, srčni utrip se pospeši, krvni tlak naraste. Običajno naši možgani vsako jutro sprostijo kortizol, da nam pomagajo, da se počutimo pripravljene na dan. Težava nastane, ko kortizol ostane stalno povišan," pojasnjuje nevrologinja dr. Faye Begeti.
Medtem ko smo v tem povišanem čustvenem stanju, postane prefrontalni korteks, del možganov, odgovoren za presojanje in nadzor impulzov, manj aktiven. To neravnovesje lahko opišemo kot 'čustveno poplavo'. V takem stanju sposobnost logičnega razmišljanja upade.
"Dolgoročno lahko ob stalnem stresu nastanejo strukturne spremembe v možganih. Prizadeta so lahko področja, povezana s spominom, kot je hipokampus, ki leži globoko v senčnem režnju, kar vodi v težave s spominom. Težave s spominom, povezane s kroničnim stresom, pogosto opažam v svoji nevrološki ambulanti," navaja dr. Begeti.
"Pogosto si med prepirom težko zapomnimo podrobnosti, ker je hipokampus pod vplivom stresa," dodaja nevrologinja Laura Elera.
Morda se spomnite svojih čustev, denimo jeze, med prepirom, ne morete pa natančno priklicati, kaj je bilo izrečeno ali kakšen je bil vrstni red dogodkov.
Vse več je dokazov, da lahko dolgotrajen stres in povišan kortizol, verjetno posledica stalnih in ponavljajočih se prepirov, povečata tveganje za razvoj demence.
Gre za zapleteno temo z različnimi dejavniki tveganja. Obstajajo domneve, da ponavljajoč se stres telo prisili, da varčuje z energijo v možganih, da bi znova vzpostavilo ravnovesje, kar bi lahko povzročilo poškodbe vitalnih možganskih celic.
Tudi srce je pod obremenitvijo
Med burnim prepirom je telo preplavljeno z intenzivno energijo, ki pa večinoma ne privede do dejanske rešitve.
V naši družbi je stres postal normaliziran. Povečan stres nas naredi bolj nagnjene h konfliktom, lahko pa vodi tudi v socialno izolacijo, alkoholizem, prenajedanje ali težave s spanjem, vse dejavnike, ki vplivajo na zdravje srca.
Mnogi posegajo po nezdravih navadah, da bi se spopadli s stresom. Te lahko prinesejo začasno olajšanje, vendar dolgoročno vodijo do povišanega holesterola, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni tipa 2. Vse to sčasoma poškoduje srce, ožilje in vitalne organe ter poveča tveganje za srčni ali možganski infarkt.
Imunski sistem je ogrožen
Prepir z nekom, ki ga imamo radi, ne boli le čustveno, temveč telesu pošilja močne signale, povečuje tesnobo in ogroža imunski sistem.
Ko telo večkrat preide v način boj ali beg, jetra sproščajo glukozo v krvni obtok, mišice se napnejo, dihanje se pospeši, da pljuča dobijo več kisika.
Če to postane kronično stanje, lahko intenzivna tesnoba oslabi imunski sistem, saj hormoni, kot sta kortizol in adrenalin, zavirajo tvorbo imunskih celic. Pojavijo se lahko tudi motnje spanja, prebavne težave in celo povečano tveganje za nekatere vrste raka.
Ko je imunski sistem oslabljen, se telo težje bori proti virusom in bakterijam, okrevanje pa je počasnejše.
Vir: Avaz
Preberite si tudi: Vaši možgani so na avtopilotu kar 2/3 dneva, razkriva študija