Bolniki nevropatsko bolečino opisujejo kot bolečino, ki ni podobna nobeni drugi, saj da »ne boli za deset, ampak za 100«.
Čeprav nevropatske bolečine, razen če lahko odpravijo vzrok, tudi z zdravljenjem ne morejo povsem odpraviti, lahko hude kronične bolečine na različne načine vsaj blažijo.
Slabo zdravljena!
Da ostaja nevropatska bolečina, ki bolniku povzroča veliko trpljenje, tesnobo, depresijo, motnje spanja in predstavlja veliko breme tudi za družbo, prepogosto spregledana in posledično slabo zdravljena, ugotavlja tudi asist. mag. Aleš Pražnikar, vodja Ambulante za zdravljenje nevropatske bolečine na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
»Študije kažejo, da bolniki o kronični nevropatski bolečini, ne glede na to, kako huda je, svojemu zdravniku ne poročajo vedno samoiniciativno. In še, da tudi zdravniki nevropatske bolečine ne zdravijo vedno ustrezno. Pristojnosti za zdravljenje, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, imajo sicer vsi zdravniki. Bi si pa v Sloveniji želeli boljši in hitrejši dostop do specializirane timske obravnave za vse bolnike s kronično bolečino, kot so bio-psiho-socialna rehabilitacija in nekatere novejše intervencijske metode. Sodobno zdravljenje kronične bolečine namreč ne pomeni le najmodernejših načinov zdravljenja, temveč tudi razumevanje, da mora uspešno zdravljenje bolečine potekati v določenih časovnih okvirih. Domnevamo namreč, da tudi pri bolečini obstajajo časovna okna, znotraj katerih bolečina postane kronična in s tem bolezen sama po sebi. Domnevamo lahko, da se te spremembe razvijajo v obdobju od treh do šestih mesecev.«
Zato naj bi ob sumu na nevropatsko bolečino zdravniki poskusili vzpostaviti dober terapevtski odnos z bolnikom, nemudoma začeli z zdravljenjem bolečine in poskusili opredeliti in dokazati vzrok okvare živčevja.
Preberite več na Aktivni.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču