Nevroznanstveniki so odkrili, kako globoko dihanje spreminja možgane

Nevroznanstveniki so odkrili, kako globoko dihanje spreminja možgane (foto: profimedia) profimedia
11. 4. 2021

Dihanje tradicionalno spada med samodejne procese in ga poganja možgansko deblo, enako kot utrip srca ali spanje. Možgansko deblo je torej del možganov, ki ohranja življenje.

Z raziskavo, ki vključuje slikanje možganov, so nevrokirurgi ugotovili, da lahko tudi dihanje spremeni možgane. Drugače povedano, spremembe v dihanju (na primer dihanje ob različno hitri hoji, pozornost pri dihanju …) se pokažejo v različnih delih možganov.

Človekova sposobnost, da nadzira in regulira svoje možgane, je edinstvena. Omogoča nadzor nas čustvi, odločitev, da kljub utrujenosti bedimo, ali da odrivamo določene misli. Te sposobnosti niso stranskega pomena in si jih človek ne deli z veliko živalmi.

Podobno je z dihanjem. Živali ne spreminjajo hitrosti dihanja hoteno, namerno, pri njih se dihanje spremeni posledično zaradi teka, počitka itd. Znanstveniki so se zato vprašali, zakaj smo ljudje sposobni svojevoljno regulirati dihanje in kako lahko pridemo do delov možganov, nad katerimi običajno nimamo zavestnega nadzora. Zanimalo jih je tudi, ali s tem kaj pridobimo in kakšno korist nam to prinaša. Glede na to, da številne terapije (kognitivna vedenjska terapija, terapija travme in različne vrste duhovnih vaj) vključujejo pozornost na dihanje ter uravnavanje vdihov in izdihov, se je ponudilo logično vprašanje, ali ima nadzor nad dihanjem vpliv na človekovo vedenje.

Raziskava je končno odgovorila na ta vprašanja. Pokazala je, da je hoteno nadzorovanje dihanja, celo zgolj osredotočanje na dihanje, omogoča dodaten dostop in sinhronizacijo med možganskimi regijami. Razumevanje tega procesa lahko vodi do večjega nadzora, osredotočenosti, umirjenosti in čustvenega nadzora.

Študija, ki jo je vodil dr. Jose Herrero, v njej pa je sodeloval tudi nevrokirurg dr. Ashesh Mehta z univerzitetne bolnišnice na Long Islandu, se je začela z opazovanjem možganskih aktivnosti med normalnih dihanjem bolnikov. Nato so jim naložili preprosto nalogo, s katero so jih zamotili: ko so se na računalniškem zaslonu pojavili krogi, so morali klikniti na gumb. Herrero je opazoval, kaj se dogaja, ko ljudje naravno dihajo in niso pozorni na svoje dihanje. Zatem so bolnikom naročili, naj zavestno povečajo hitrost dihanja in štejejo vdihe. Ko se je spremenilo dihanje, so se spremenili tudi možgani. Dihalna manipulacija je aktivirala različne dele možganov, ponekod, predvsem na delih, ki o vključena v samodejno in namerno dihanje, pa se je pokazalo nekaj prekrivanj.

Ugotovitve raziskave so pokazale nevronsko podporo, iz česar sledi koristno spoznanje: med stresom ali takrat, ko je potrebna večja zbranost, pozornost na dihanje ali dihalne vaje resnično spremenijo možgane. To je potencialno zelo uporabno v različnih poklicih, ki zahtevajo izredno zbranost, spretnost in gibčnost. Športniki, na primer, to že dolgo uporabljajo in z dihanjem izboljšujejo svoje nastope. Ta raziskava zdaj še znanstveno potrjuje njihovo prakso.

Vir: Quarizy

Priporočamo