Nezahtevni vrtovi: Dobro načrtovanje prihrani veliko dela

4. 8. 2018 | Vir: Jana
Deli
Nezahtevni vrtovi: Dobro načrtovanje prihrani veliko dela (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Če si želite imeti nezahteven vrt, s katerim boste imeli malo dela, je pomembno predvsem dobro načrtovanje.

Le kdo ne sanjari o vrtu, ki zahteva malo dela in je tako nezahteven, da ostane dovolj časa za sprostitev? To lahko dosežete, če boste vse pravilno pripravili. Če pazite na pomembne stvari, si pozneje prihranite veliko dela, vrt vam je v večje veselje in imate več časa, da uživate v njem.

Pazite na kakovost

Močne in vitalne rastline so glavna predpostavka za zdravo rast in da se jih lahko veselite veliko let. Zato je pomembno, da že pri nakupu pazite na zdrav poganjek, močno barvo listov in enakomerno prekoreninjeno grudo v loncu brez koreninskih glivic. Pustite poškodovane drevnine z odlomljenimi glavnimi poganjki. Poleg kakovosti rastlin je pomemben tudi izbor rastlin, primeren za določeno rastišče. Le rastline, ki so prilagojene lokalnim razmeram, se obnesejo tudi dolgoročno.

Preizkušene vrtnice

Ni vrta brez vrtnic, pravijo številni ljubitelji vrta. Vendar se ljubiteljski vrtnarji hitro znajdejo v zadregi pred velikim izborom, kajti nova vrtnica naj bi bila lepa, bujno cvetoča in odporna proti listnim boleznim. Zato je pomembno, da ste pozorni na oznake na sadikah.

Zimzeleni pritlikavci

Za poudarke na vrtu vse leto so zimzelene drevnine dobra izbira. Posebno primerne so počasi rastoče majhne sorte, ki jih ni treba obrezovati. Priporočljiva je na primer prezimna pritlikava kriptomerija (Cryptomeria japonica 'Globosa Nana') okrogle rasti, ki ne zraste višje od 1,50 metra. Zanimive rasti je tudi kompaktna pritlikava japonska pacipresa (Chamaecyparis obtusa 'Nana Gracilis'). Z vitko stebrasto obliko prepriča skalnogorski brin (Juniperus scopulorum 'Blue Arrow').

Koprena ustavi plevel

Če si želite prihraniti nadležno pletje plevela, lahko na pripravljeno gredno površino položite kopreno proti plevelom. Rastline razdelite na gredo, na želenih mestih z nožem naredite križ v kopreno in rastline posadite. Ko so vse v zemlji, gredo pokrijte s pet do deset centimetrov debelo plastjo zastirke iz proda ali okrasnega drobirja.

Pravilna razdalja

Trajnice na gredi ne bodo ovirale druga druge, če jih posadite v zadostni razdalji. Rastline najprej položite na pripravljeno površino, pri tem visoke vrste postavite v ozadje, nižje pa spredaj. Zdaj jih še lahko tudi premeščate, če to želite. Ko odmerjate razdaljo med sadikami, imejte v mislih končno velikost rastline, ne pa velikosti rastline v lončku. Lahko si pomagate z dodatnim označevanjem razdalje s fino mivko.

Pripravite gredo

Temeljita priprava tal pred sajenjem olajša rastlinam priraščanje. Zemljo na grobo zrahljajte s kultivatorjem. Plevel z globokimi koreninami temeljito odstranite, nato gredo poravnajte z grabljami. Odvisno od vrste tal je priporočljiva izboljšava. Peščena tla lahko izboljšate z betonitom. Na kvadratni meter površine ga potresite največ kilogram. V ilovnata tla vdelajte kompost iz listja in pesek. Navadna vrtna tla oskrbite z organskim gnojilom.

Vzdržujte orodje

Kakovostno orodje je zagotovilo za trpežnost, kajti poceni orodja morate običajno kupiti dvakrat več. Kdo pa bi rad vsako sezono kupil novo orodje? Vseeno je, kako pogosto uporabljate lopate, grablje in drugo orodje, po vsaki uporabi ga temeljito skrtačite in odstranite umazanijo. Zarjavela mesta na kovini očistite z jekleno volno, dokler se znova ne bleščijo, nato namažite z oljem. Tudi lesene ročaje redno obdelajte z oljem. Na splošno velja, da orodje vedno postavite na suho mesto.

Zastrite luknje

Vsi govorijo o mulčenju, vendar kaj to natančno pomeni? Za mulčenje oziroma zastiranje okrasnih rastlin so primerni organski materiali, kot so kompost, rezanica iz lubja ali kokosova vlakna, ki jih v pet do osem centimetrov debeli plasti nanesete na zemljo. Plast zastirke zavira klijoča semena plevela, poleti hladi in pozimi greje korenine. Poleg tega zmanjšuje izparevanje in ohranja tla vlažna. Sčasoma se razkroji in jo je treba obnoviti vsaki dve leti; najboljši čas je jeseni ali spomladi. Ker zastirka potegne iz tal dragoceni dušik, jih je treba pred tem pognojiti z dušikovim gnojilom.

Pravilna globina sajenja

Pri drevesih in grmih velja, da naj bo sadilna jama 1,5- do dvakrat širša od koreninskih grud. Grude pri sadikah iz posod naj stojijo tako globoko, da se zgornji rob bale zaključi z okoliško zemljo. Enako velja tudi za trajnice. Vrtnice posadite tako globoko, da je mesto cepljenja najmanj pet centimetrov pod zemljo. Najboljši čas za sajenje je jeseni in spomladi; idealni so zmerno topli dnevi in vlažne vremenske razmere.

Bistra voda v ribniku

Vsaka vodna površina potrebuje nekaj nege. Količina dela je odvisna od velikosti in vsebine vodne površine. Vodne rastline, kot so rogoz in lokvanji, pripomorejo k dobri kakovosti vode v ribniku. Alge so naravno stranski proizvod, ki sčasoma nastane v določeni količini. S prebivalci ribnika, kot so ribe, in z njihovimi izločki se povečuje hranilna vsebina v vodi in rast alg se pospeši. Če imate radi bistro vodo, se jim raje odpovejte.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju