Junijski obisk Ljubljane predstavnika kitajskega Ministrstva za kulturo Guana Xina in 35 uglednih kulturnikov je potekal v neposrednem stiku z nekaterimi slovenskimi kulturniki. Eden od njih, glasbenik Nikola Sekulović, bo tudi povezava med slovenskimi glasbeniki in željami kitajskih kulturnih menedžerjev.
Story: Kako ste se znašli v zgodbi s kitajskim ministrstvom za kulturo?
Z Iniciatívo 16 + 1 imamo podpisane sporazume o sodelovanju na gospodarskem in političnem področju, kjer se sodelovanje domnevno že dogaja. Podpredsednik vlade Ljudske republike Kitajske Wang Yanga, ki je bil leta 2014 v Sloveniji na uradnem obisku, je jasno pojasnil, katere so prioritete. Na tretje mesto je postavil medkulturno izmenjavo. Tako smo se maja na poziv kitajskega Ministrstva za kulturo kot uradni predstavniki države v Peking odpravili štirje slovenski 'delegati'. Natašo Zavolovšek (festival EXSODUS), ki med drugim dela tudi na Kitajskem, so pozvali, da oblikuje ekipo. V tej ekipi smo bili ob Nataši še Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, in Alenka Gregorič iz Mestne galerije Ljubljana ter jaz na temo glasbe.
Story: Je obisk kitajske kulturne delegacije v Sloveniji nadaljevanje te pobude?
Obisk Kitajcev v Sloveniji je nadaljevanje te pobude in zame kazalnik, da kitajska stran spremlja, kaj se v Sloveniji dogaja. Akademiki in direktorji najvidnejših kulturnih ustanov kot kulturni menedžerji in predsedniki kitajskih profesionalnih združenj so se odločili, da pridejo v Slovenijo, kjer so tudi raziskali našo kulturno ponudbo. To, da je v Slovenijo prišlo 35 ljudi iz Kitajske, večinoma kulturnih menedžerjev, je že investicija, saj sem niso prišli nepripravljeni. Veliko stvari so že poznali, za precej stvari so se odločili že v Pekingu, imeli pa so tudi že konkretne predloge. Na glasbenem področju, recimo, odpirajo sodelovanje pri treh projektih.
Story: Katerih?
Dali so mi odprte roke. Dejstvo pa je, da nisem trgovski potnik in ne zastopam svojega benda ter svojih interesov.
Story: Na podlagi česa boste izbirali glasbenike?
Približno vem, kaj Kitajci potrebujejo. Moje izhodišče ni to, kar bi mi želeli izvoziti, temveč to, kaj želijo oni, in predvsem to, od česa lahko imajo koristi. Mi pa zaradi tega že na začetku ne moremo imeti škode. V duhu tega so Kitajci tudi izpostavili, kaj jih zanima v smislu določenih pogojev.
Story: Kaj jih zanima?
Kvaliteta, nacionalne specifike, inovativnost, po možnosti področje sodelovanja s kitajskimi ustvarjalci in izobraževalni moment, ki pa ni nujen. Sicer pa obstajajo že konkretna sodelovanja. Aprila je bil Rok Golob del skupine 16 skladateljev, ki so imeli 30-dnevno turnejo po Kitajski, dobil je tudi konkretno naročilo za skladbo, ki naj bi jo izvedel kitajski orkester s kitajskimi glasbili. Sodelovanje že poteka, v oči pa bode odsotnost države.
Story: Ampak Kitajci se niso dali motiti?
Ne, seveda pa so opazili. V prihodnje pa le upam, da bodo v Sloveniji v tem prepoznali priložnosti. Med obiskom so Kitajci v treh dneh imeli priložnost marsikaj videti. Prišli so iz Hrvaške. Poklical sem Igorja Marentiča, župana Postojne, ali jih je pripravljen sprejeti, in se je izkazal. Tam so si ogledali človeško ribico in podmladek ter Postojnsko jamo kot prireditveni prostor.
Story: O čem ste se s Kitajci dogovorili?
Imamo več front, Nataša že sodeluje v Summer Dance Campu, kjer vodi štiriletni projekt, se pravi mednarodni kamp s kitajskimi in evropskimi državami znotraj Iniciative 16 + 1. Eden izmed pedagogov je tudi Gregor Luštek, letos pa kamp obiskujeta dva slovenska študenta. 2017 bosta na plesnem festivalu sodelovali dve naši plesni predstavi in nastopali po Kitajski. Istega leta se bo delala velika mednarodna plesna koprodukcija z mladimi evropskimi in kitajskimi študenti, koreograf pa bo Gregor Luštek. Podpisan pa je tudi sporazum o plesnem sodelovanju z Beijing Dance Academy in drugimi plesnimi institucijami. V Sloveniji sta podpisnika festival Exodos Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana. Obenem jih zanima gostovanje različnih plesnih predstav, recimo katere od Clugovih, Pandurjev Faust.
Story: Imata umetnost, kultura to prednost, da ni jezikovnih ovir?
Res je. Zanimivo pa je, da lahko tolikokrat preberemo, da slovenski podjetniki v stiku s tujci pogrnejo že na prvem koraku v komunikaciji.
Story: Zakaj?
Ravno zaradi velikih kulturnih razlik. Konkretno v stiku s Kitajci pogosto naredijo napako, za katero niti ne vedo, da so jo naredili. Kitajci se namreč ne pustijo poučiti o kulturi, saj se zavedajo njenega pomena. Že pri predajanju vizitke, rokovanju, fizičnem stiku, verbalni komunikaciji je toliko razlik, ki so kulturne, ki jih brez komunikacije ne bomo spoznali. Komunikacije pa ne bo, če je ne vzpostavimo sistematično. Posamezniki se s tem že lahko ukvarjamo, ni pa to naše poslanstvo. Seveda, če kaj delamo zase, spotoma naredimo še za koga drugega, če pa naredimo kaj več, potrebujemo podporo sistema. Umetnost je format komunikacije, kjer Kitajci lahko spoznajo nas in mi njih. Po mojem umetnost ne živi sama od sebe, je del povezanega sistema in tudi znotraj umetnosti nista le posameznik in umetnost. Težko, da bo družba, v kateri umetnika ne spoštujejo, postala družba, ki spoštuje izumitelja. Patent je krona intelektualne lastnine, ki mnogo državam prinaša dodane vrednosti. V sferi kreativnega se skriva dodana vrednost, tudi za nacionalno ekonomijo. In če država ne spoštuje najnižjega v prehrambni verigi, recimo glasbenika v kreativnem smislu, je težko, da bo taka država spoštovala izumitelja.
Story: O čem ste se še dogovorili s kitajsko delegacijo?
Kot rečeno, je Rok Golob povabljen, da napiše skladbo za orkester kitajskih glasbil, zanimajo jih nekateri projekti, kot so Sounds of Slovenia, Perpetuum Jazzile in Carmina Slovenica. Nato jih zanima oblikovanje dveh mednarodnih orkestrov na področju ljudske in klasične glasbe. Izdali pa bi tudi knjigo o kitajskih glasbilih v slovenskem jeziku ter sodelovali s slovenskimi avtorji na področju pop glasbe. Na koncu se bodo omejili na tri projekte.
Story: Kakšno funkcijo imate v tej zgodbi?
Da pokažemo, da dva človeka lahko brez kakršnekoli podpore pogostita te ljudi tako, kot se spodobi. Z Natašo sva izkoristila svoje bonuse na podlagi znanstev in preteklega dela, predvsem Nataša. Predstavljamo pa si, da bi država to izpeljala povsem drugače. Vseeno se je na sprejemu nenapovedano pojavila odposlanka Katarina Culiberg, ki dela na Ministrstvu za kulturo v sektorju službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, ki je pojasnila, da Ministrstvo za kulturo sodeluje v skladu s svojimi finančnimi zmogljivostmi, verjetno tudi kadrovskimi.
Story: Kdaj boste začeli izvajati projekte?
Leta 2017, platforma je že postavljena, bomo pa videli, kako jo bomo izkoristili.
Napisala: Suzana Golubov
Fotografije: Primož Predalič
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec