Nikoli prestari za novo službo!

V Sloveniji po daljšem obdobju gospodarske rasti in povečanega zaposlovanja beležimo eno najnižjih stopenj brezposelnosti. Po podatkih Statističnega urada je anketna brezposelnost v drugem četrtletju tega leta tako znašala vsega 5,2 odstotka. Dobra novica za iskalce zaposlitve in slaba za delodajalce, ki vse težje pridobivajo kadre. Kljub dejstvu, da imamo pri nas eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših v Evropski uniji, slovenski delodajalci v zadnjem obdobju vse pogosteje zaposlujejo tudi starejše od 50 let.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki Zavoda za zaposlovanje, se je pospešeno zaposlovanje začelo v zasebnem sektorju, po sprostitvi omejitev pa se krepi tudi zaposlovanje v javnem sektorju. Večje povpraševanje po kadrih opažajo predvsem na področju prometa in skladiščenja, gostinstva, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, v trgovini, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih, sezonsko pa tudi v gradbeništvu.

Pomanjkanje kadrov ne pomeni tudi višje plače

Poklici, ki so ta hip za delodajalce vredni zlata, so inženirji in tehniki strojništva in elektrotehnike, zdravniki specialisti, strokovnjaki za zdravstveno nego, programerji in razvijalci aplikacij, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje, kuharji in natakarji, gradbeni delavci, tesarji, monterji, strugarji, elektroinštalaterji, livarji, varilci, orodjarji, mehaniki, mesarji in vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Toda, ali veliko povpraševanje po kadrih in celo njihovo kronično pomanjkanje v posameznih dejavnostih za iskalce zaposlitve realno pomeni tudi boljše pogoje dela?

Praviloma ne, ali kot pojasnjujejo strokovnjaki na Zavodu: »Za večino iskalcev zaposlitve nižja brezposelnost ne pomeni boljših pogojev dela. Delodajalci, predvsem ko gre za delovna mesta z zahtevano nižjo izobrazbo, kot je delo v predelovalnih dejavnostih in gostinstvu, so pa ta fizično zahtevna, slabše plačana delovna mesta z neugodnim delovnim urnikom, raje poiščejo delavce v tujini, kot pa da bi povečali plačilo za opravljeno delo.«

Kdo me bo pa zaposlil?

Splošni vtis je, da imajo mlajši kandidati več možnosti, da dobijo delo, kot starejši iskalci dela. Ne nazadnje se morajo delovni procesi s svetlobno hitrostjo prilagajati tehnološkemu napredku in potrebam trga, ljudje pa se v povprečju spremembam prilagajamo mnogo počasneje. In zdi se, da starejši smo, manj prilagodljivi in bolj izgubljeni smo v svetu hitrih sprememb. Seveda ne velja vedno in za vse, toda dejstvo je, da se zaposlitvene možnosti po 50. letu pomembno zmanjšujejo.

A medtem ko so se lahko še naši starši v tem življenjskem obdobju veselili bližajoče upokojitve, imajo današnji 50-letniki pred seboj še 15 let dela. Zato so strah pred izgubo službe in velika stiska, včasih tudi obup ob izgubi službe pri starejših ljudeh še toliko bolj razumljivi. In vendar se bo po pričakovanjih zaposlovanje starejših v prihodnje okrepilo, saj so mlade generacije številno skromnejše in vse bolj mobilne, zato veliko mladih bolje plačano delo poišče v tujini.

Ali kot pojasnjuje Damjana Košir, vodja Službe za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje: Glede na to, da v Sloveniji delavcev primanjkuje, delodajalci vse bolj zaposlujejo tudi starejše. Od lanskega do letošnjega julija se je število zaposlenih, starejših od 50 let, povečalo za 5,3 odstotka – na 254.596 zaposlenih oseb, starejših od 50 let. V istem obdobju se je število zaposlenih mladih, starih do 29 let, povečalo za pet odstotkov, in sicer na 121.799 zaposlenih mladih. Na takšna gibanja vplivata tako pokojninska zakonodaja kot tudi demografski trendi v Sloveniji. Na trg dela prihaja namreč za okoli 10 tisoč posameznikov manjša generacija kot z njega odhaja. Tudi glede na razmere v drugih evropskih državah, kjer je zaposlenih precej večji delež starejših kot v Sloveniji, je pričakovati, da se bo število zaposlenih starejših še povečevalo.«

Prednosti in slabosti

Med najpogostejšimi stereotipi, ki se nanašajo na domnevne prednosti starejših zaposlenih, so, da imajo starejši več izkušenj, znanja, boljše delovne navade, da so natančnejši, spretnejši v tradicionalni komunikaciji, bolj pripadni podjetju in podobno. Potem pa še stereotipi o domnevnih slabostih: znižane sposobnosti, nižja motivacija, vprašljive digitalne veščine, telesne omejitve in manjša produktivnost starejših zaposlenih. A kot vedno se resnica skriva nekje vmes.

Raziskave kažejo, da starejši zaposleni upad kognitivnih sposobnosti nadomeščajo z izkušnjami in specifičnim znanjem, motivacijo pa ohranjajo predvsem zaposleni, ki opravljajo visoko zahtevna dela in so avtonomni ter imajo občutek, da prispevajo k ciljem organizacije. Povečano stopnjo zaposlenosti starejših oziroma poznejše upokojevanje v veliki meri določa občutek, da je zaposleni pri svojem delu učinkovit, ob tem pa je seveda ključnega pomena tudi prilagoditev delovnega mesta in dela.

To ne velja le za starejše, temveč tudi za mlajše zaposlene. Za odpravljanje ovir pri zaposlovanju starejših imamo v Sloveniji sicer številne programe in spodbude: »Po izkušnjah so za starejše brezposelne pomembna znanja, kako nastopiti na trgu dela, da jih spodbujamo in motiviramo za aktivno iskanje zaposlitve in da se jim na njim primeren način omogočamo pridobivanje dodatnih znanj, spretnosti, kompetenc za razpoložljiva delovna mesta. Pogosta so tudi vključevanja starejših v usposabljanje na delovnem mestu in v javna dela, kar jim omogoči vnovičen stik z delodajalci in delovno in socialno vključenost,« pričajo izkušnje vodje Službe za zaposlovanje Damjane Košir.

Kaj pa mladi?

Tudi mladi, predvsem iskalci prve zaposlitve, in mladi, ki prihajajo s področij s skromnejšimi zaposlitvenimi priložnostmi, imajo s pomočjo Zavoda za zaposlovanje na voljo različne spodbude v okviru aktivne politike zaposlovanja. Ob zaposlitvi mlajših od 30 let za nedoločen čas lahko delodajalci prejmejo subvencijo za v višini pet tisoč evrov. V Pomurju lahko delodajalcem povrnejo dejansko vplačane prispevke za zaposlitve brezposelnih oseb, starih med 15. in 24. letom ali starejših od 50 let, ob zaposlitvi za najmanj dve leti. Do podobnih spodbud so delodajalci upravičeni tudi ob zaposlitvah na nekaterih drugih območjih z visoko brezposelnostjo, v primerih, če zaposlujejo mlade mamice, iskalce prve zaposlitve in podobno.

V okviru aktivne politike zaposlovanja pa je že dobro uveljavljen tudi ukrep spodbud mladim podjetnikom za samozaposlitev. Ta je bil večkrat deležen kritičnega odziva, saj da vsak, ki je mlad in brez zaposlitve, nima potrebne podjetniške žilice, ki bi mu zagotavljala samozaposlitev tudi dolgoročno. Hkrati se je v praksi pogosto izkazalo, da so za delodajalce mladi samostojni podjetnik predvsem poceni in fleksibilna delovna sila, ki je nimajo namena zaposliti in tako na svoja pleča prevzeti kakršnekoli delovnopravne obveznosti. »Izkušnje kažejo predvsem, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Med mladimi so individualne razlike, morda celo večje od medgeneracijskih razlik.

Na trgu dela je prisotna podskupina mladih, ki v fleksibilnih oblikah zaposlovanja povsem zadovoljivo uresničujejo svoje interese. Lahko bi jim pripisali več podjetniških kompetenc; te večini prevladujejo pri mladih, ki se dejansko pogumno odpravljajo na podjetniško pot in razvijajo svoje domiselne projekte. Srečujemo se tudi z mladimi, ki so fleksibilno zaposleni, a ne po svoji želji, temveč po sili razmer. Velikokrat zato, da bi podjetja pri njihovi zaposlitvi nekoliko prihranila. V resnici si želijo trajne in varne zaposlitve, ki bi jim omogočala samostojno življenje, lastno družino.

Težava s fleksibilnimi zaposlitvami je v tem, da jih drugi sistemi, ki mladim omogočajo prehod v odraslost, ne podpirajo (najem posojil, nadomestilo za porodniško in materinsko odsotnost, naložba v prihodnost …). Večina mladih je po naših opažanjih izredno prilagodljiva in zaradi želje po vstopu na trg dela privoli tudi v nekorektne pogoje,« izkušnje mladih na trgu dela povzemajo strokovnjaki Zavoda za zaposlovanje.

V korak s časom

Tehnologije se zelo hitro spreminjajo, za kar se usposabljamo danes, je jutri že skoraj zastarelo. Družba in vsi njeni podsistemi se počasi, a vztrajno se digitalizirajo in digitalizirajo se tudi delovni procesi. Razvoju se moramo zato prilagajati vsi – posamezniki, podjetja in družba.

Ali kot je zelo slikovito razložila Barbara Gogala iz službe za zaposlovanje Zavoda za zaposlovanje: »Na trgu dela bodo uspešnejši posamezniki, ki bodo prevzemali pobudo za lasten razvoj in pridobivanje novih kompetenc. Predvidoma to pomeni poglabljanje poznavanja svojega področja ter pridobivanje vpogleda v druga področja, nadgradnjo veščin informacijske tehnologije in razvoj mehkih veščin, med katere štejemo vodenje, komunikacijo, sodelovanje v timu, reševanje problemov, kritično in strateško mišljenje in predvsem kreativnost. Mehke veščine pridobivamo tudi v vsakdanjih dejavnostih, pomembno jih je prepoznati. V ozadju uspešnega prilagajanja spreminjajočim se razmeram so veščine vodenja kariere, na katere pogosto pozabljamo. Posameznik se mora znati pametno odločati, katera znanja so potrebna za uresničevanja njegovih interesov, mora se znati tudi pozanimati o tem, katera znanja mu bodo odpirale boljše možnosti na trgu dela. Tu se dotaknemo vloge družbe, ki mora že v času izobraževanja omogočati učenje omenjenih veščin. S stališča podjetij je pomembno oblikovanje učeče se ali razmišljajoče organizacije, ki spodbuja kreativnost zaposlenih, zna prepoznati in zadržati talente. Še tako močna notranja motivacija za učenje zaposlenih se namreč hitro izgubi v za učenje in razmišljanje nestimulativnem okolju.«

Strahovi mladih, starih in tistih vmes, da ničesar ne znamo, ne zmoremo, da so drugi na trgu dela bolj konkurenčni, da nas je povozil čas in podobne ne opogumljajoče misli, so torej odveč. Če že ne ravno službe za nedoločen čas, je delo, če seveda ne gre za resne zdravstvene omejitve, če kdaj, zdaj mogoče poiskati. In tako bo, vsaj če sodimo po makroekonomskih napovedih, da bo zaposlovanje v prihodnjih letih po malem naraščalo in brezposelnost upadala, še nekaj naslednjih let. Odločajmo se torej pametno, učimo se predvsem tisto, kar bomo lahko unovčili tudi na trgu dela, prilagajajmo se novim razmeram, sodelujmo in se čim več družimo, bodimo ustvarjalni, odgovorno drzni in zaupajmo vase. Pa je pol poti do dobrega delovnega mesta ali zgolj dobrega projekta z nekaj sreče že za nami.

Osebna zgodba Lilijane Vukotič

Liljana Vukotič je zaradi različnih okoliščin večkrat ostala brez zaposlitve, a njeno brezdelje ni nikoli trajalo dolgo, saj so ji lastnosti, kot so marljivost, motiviranost in pripravljenost za učenje in delo, pri delodajalcih vedno odprle vrata, tudi po dopolnjenem 50. letu. Prek Zavoda za zaposlovanje se je najprej vključila v javna dela, pozneje je nadomeščala sodelavko v turistični agenciji. Ko se je nadomeščanje končalo, je bila spet na začetku.

V iskanju dela je bila sama zelo aktivna in tako je na spletnih straneh Zavoda med drugim našla program Usposabljanje na delovnem mestu: »Ker sem ustrezala pogojem, sem se vključila v program aktivne politike zaposlovanja Usposabljanje na delovnem mestu ter dva meseca pod budnim očesom mentorja opravljala delo referentke oziroma računovodkinje. Ker sem se izkazala in se resnično trudila pokazati interes za delo in naloge, ki so mi bile dodeljene, ter bila hkrati osredotočena na to, da bom dala resnično vse od sebe, da službo obdržim, mi je to tudi uspelo. Sploh ne znam pojasniti, koliko mi to pomeni,« iskreno pove gospa Liljana.

Tudi njena delodajalka, direktorica podjetja Lidija Vrbnjak, je z Zavodom za zaposlovanje že večkrat sodelovala: »Iskanje primernega kadra namreč ni lahka zadeva, zlasti pri opravljanju pogrebne dejavnosti, ki je precej specifična. Vsi tega ne zmorejo početi, to ni delo za vsakogar.« Na vprašanje, ali je imela kdaj pomisleke pri zaposlovanju nekoliko starejših, nad 50 let, Lidija Vrbnjak brez razmišljanja odgovori: »Nikoli. V mojem podjetju imajo starejši celo prednost, saj so večinoma bolj odgovorni, resni, pripravljeni so na prožen delovni čas.«

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock, Klemen Razinger

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec