Svetovalka Damjana Bakarič, komunikologinja in avtorica knjige o tesnobi, tokrat za revijo Jana odgovorja na vprašanje bralke, ki si zaradi napadov tesnobe dolgo ni upala iz stanovanja.
Pismo bralke ...
- "Pred leti sem imela več operativnih posegov in dolgotrajno zdravljenje pri zdravniku specialistu. Zadeve sem se lotila 'pogumno' – nisem se bala narkoze in bolečih posegov. Hkrati sem v tem obdobju začela doživljati hude in pogoste napade tesnobe v nepomembnih okoliščinah. Bala sem se stopiti iz stanovanja; ko sem stala v vrsti pred blagajno, se je prostor okoli mene začel vrteti, imela sem občutek, kot bi se znotraj mene napihoval balon. Te težave sem se navadila omiliti z gibanjem in meditacijo. Napadov tesnobe je bilo res manj, a so jih je postopoma zamenjale stalna, hromeča utrujenost, bolečine ... Zaradi telesnih tegob lastnih občutkov, celo misli, pogosto sploh več ne zaznavam. Sram me je, svoje težave skrivam pred drugimi. Telesno sem zdaj zdrava, a se počutim slabše kot po operacijah. Kako naj prekinem začarani krog, v katerem sem se znašla?" - Maja
Damjana Bakarič odgovarja:
- Draga Maja, očitno je bilo v vas že prej nekaj takega, kar je, ne da bi se vi tega zavedali, gradilo osnovo za tesnobo, operativni posegi so bili ‚le' sprožilci. Po svojih izkušnjah vam lahko svetujem le to, da se soočite s tem, kar se vam dogaja, ker vas telo kliče k temu. Sram je popolnoma odveč in le še slabša vse skupaj, ker je takrat, ko nas je strah in se sramujemo svojega stanja, tesnoba še večja in prihaja v vse večjih in rušilnejših odmerkih. Strah pred vnovičnim napadom tesnobe to le še poveča in ji da dodatnega zagona. Tako je ne boste umirili. Modro se je najprej ustaviti in temeljito preveriti, kaj v vas vam povzroča tegobe. Je to travma iz prejšnjih let? Je vsega preveč v tem hipu za vas? Se niste znali nikoli postaviti zase, ne znate postavljati meja, vas poganja miselnost, da niste dovolj dobri? Vse to je treba dobro preveriti, in če ne zmorete sami, obiščite nekoga, s katerim se boste o tem lahko pogovarjali in mu zaupali. To je zelo pomembno – povedati na glas, kaj se vam dogaja. Stvari postanejo veliko lažje. Naj vam povem, da je za motnjami, kot so depresija, anksiozne motnje, panična motnja, največkrat strah. Ne govorim o resničnem strahu, ki vas obvaruje pred nevarnostmi, temveč o tistem lažnem strahu, ki v nas povzroča veliko nepotrebne bolečine, trpljenja in celo bolezni. Namišljenem strahu. Pred kratkim sem prebrala, da 80 odstotkov ljudi k splošnemu zdravniku najprej pride zaradi stresa. Stres, izgorelost, tesnoba, depresija so le druge besede za strah, menijo nekateri strokovnjaki. Ker so ti termini veliko bolj sprejemljivi v naši družbi, kot če bi preprosto rekli, da nas je strah. In strah nas je vsega. Naj vas takoj pomirim. Dogaja se vsem, v večjem ali manjšem obsegu. Niste sami, veliko nas je. Začeli ste dobro; našli ste pot v meditaciji in gibanju. Nadaljujte v tej smeri, poskušajte večkrat na dan vaditi čuječnost – biti popolnoma prisotni z vsem bitjem v danem trenutku in ga občutiti. To vas bo prizemljilo v sedanjost, v kateri je nemogoče, da bi imeli strahove. Odmislite um, ki vas poskuša zavajati. Samo bodite in čutite energijo v svojem telesu, začutite sebe, svojo bit, tistega, ki misli opazuje. Misli, um, ego vas poskušajo zapeljati. Ko se začnejo te misli, se poskušajte umiriti in začutiti sebe celo, vse svoje telo. Roke, noge, trebuh, prste, srce. V svoji notranjosti začutite to energijo, s katero se skorajda nikoli ne povežemo. To poskušajte izvesti čim večkrat na dan. Sporočite mi, kako vam gre. Vse dobro vam želim, Maja.
Zaupajte reviji Jana svojo težavo!
Če bi radi, da sodelavci revije Jana pomagajo tudi vam, jim pošljite pismo po pošti na AM Ljubljana, d.o.o., za revijo Jana, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana. E-naslov: info@revijajana.si
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin
