Sreda popoldne v eni od ljubljanskih kavarn.
Precej živahno je, za vsako od miz se odvijajo različni pogovori, jaz pa za mizo pijem kavo čisto sama. Ampak, ali ni pitje kave povezano z druženjem in sproščenim pogovorom? No, ni nujno tako. Opažam, da bi ljudi lahko razdelili v dve skupini. So ljudje, ki nas vsakič znova napolnijo z energijo, in tisti, ki nas energijsko povsem izčrpajo. Tem drugim pravimo človeške pijavke. Obstaja več vrst, najbolj žejne so tiste, ki so zmožne samo pogovora o svojih težavah.
Pred kratkim sem imela tudi sama opravka s podobno pijavko. Še več, z njo sem bila v ljubezenskem razmerju. Ljubezen seveda pomeni, da smo osebo pripravljeni sprejeti z vsemi njenimi napakami, jo poslušati in ji pomagati. Nekaj časa to počnemo brez težav. A pijavka medtem postaja vse bolj žejna, zato vsak pogovor z njo postaja čedalje bolj naporen. Počasi se tudi sami spremenimo, postajamo vse bolj negativni in se izgubimo. Vsakega nadaljnjega srečanja z njo se kar malce bojimo, saj vemo, da spet nekaj ne bo v redu. Nastane čudna praznina, ko ljubezni do te osebe ne moremo čutiti več. Marsikdo v takih odnosih vztraja samo zato, da ne bi ostal sam.
Prav strah pred osamljenostjo nas žene, da smo se jim pripravljeni prilagajati v nedogled v upanju, da bo bolje. A treba je zbrati pogum in iti po svoje. Najbrž se je že vsak od nas znašel v podobnem položaju, pa se takrat morda tega ni niti zavedal. Takšne izkušnje nam dajo misliti. Tako sem ugotovila, da je bolje, da svoj čas namenim zgolj tistim, ki me vsakič znova napolnijo s pozitivno energijo. Pogovor z njimi je resnično nekaj čudovitega. To so osebe, za katere se je res vredno potruditi, saj nam omogočijo, da postanemo boljši. To velja za vse vrste razmerij, naj bodo prijateljska ali ljubezenska.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
