Vsako leto se v pisarnah s prvimi vročinskimi valovi razvnema pravo bojišče glede klimatskih naprav. Medtem ko se nekateri bojijo, da se bodo prehladili, se drugi dušijo od vročine in se ne bodo odpovedali klimatski napravi. Oboji imajo svoje argumente, a da bi bili vsi zadovoljni, se je treba držati določenih pravil.
Ko dnevne temperature presežejo 30 stopinj, je po mnenju zdravnikov idealna temperatura v prostoru do 24 stopinj, vendar ugotavljajo tudi, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme biti večja od 8 stopinj.
V poletnem obdobju mnogi tega žal ne spoštujejo in pojavljajo se različne zdravstvene težave.
Kot za Blic pove ena od njihovih bralk, je pogosto nezadovoljna, ko njeni kolegi v prostoru prižgejo vse možne klimatske naprave, in kot pravi, ji ledeni zrak pravzaprav ne ustreza.
"Rekla sem jim – nočem, da piha vame, naj poiščejo drugo rešitev! Ne prenesem, ko klima piha naravnost vame, in takoj ko zunaj temperatura preseže 25 stopinj, vsi primejo za daljinec klime. To nadlegovanje s klimo bi uvrstila med mobbing," je še povedala malo za šalo, malo pa tudi zares.
Nikoli prepoteni in mokri pod klimo
Nepravilna uporaba klimatskih naprav lahko resnično povzroči različne zdravstvene težave, zlasti pri občutljivih ljudeh in ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi.
Poleg težav s srcem se pogosto pojavita otrdelost obraznih mišic in bolečine v vratu, ki nastanejo, ko se mišice napnejo v hladnem zraku, še posebej, če so med prepoteni ali mokri izpostavljene hladnemu zraku. Zato je treba imeti v mislih, da pod klimo nikoli ne smete iti prepoteni ali mokri, saj obstaja možnost, da vas bo 'trgalo' v mehkih tkivih.
Zdravniki še posebej pozivajo, da prehod iz toplega v hladno okolje in obratno ne sme biti nenaden, in svetujejo, da se ob zapuščanju ohlajenega prostora krajši čas zadržujete v neohlajenem prostoru, da se telo lahko prilagodi nenadnemu temperaturnemu skoku.
Direktor Klinike za srčno-žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Niš, izr. prof. dr. Tomislav Kostić, je za Blic povedal, da ekstremne temperaturne razlike niso dobre za srčno-žilni sistem, niti za zdrave ljudi, še posebej pa za kronične bolnike.
"Krvne žile se odzivajo tako na mraz kot na vročino, tako da se krčijo in širijo. Vemo, da nizke temperature krčijo žile, v vročini pa se širijo. Na splošno svetujemo, da kronični bolniki v poletnih mesecih ne hodijo ven med 11. in 16. uro brez nujne potrebe, saj se bodo na ta način izognili prevelikim temperaturnim razlikam. Čeprav imajo nihanja negativen vpliv na kronične bolnike, to ne pomeni nujno, da če ima nekdo težave s srcem ali srčno-žilnim sistemom, da bo imel težave tudi zaradi temperaturnih razlik, vendar je previdnost zagotovo priporočljiva za vse."
Izpostavljenost vpliva tudi na presnovo
Kot strokovnjaki še pojasnjujejo, mišice za delovanje potrebujejo toploto, zato jim izpostavljenost hladilnim napravam ne ustreza, še posebej, če je velika razlika med zunanjostjo in notranjostjo.
Zdravniki priporočajo, da ne smete delati velike temperaturne razlike, če pa se pojavijo kakšne okorelosti, pa jemljite magnezij in vitamine skupine B, ki pozitivno vplivajo na delo živcev in mišic.
Dodajajo še, da dolgotrajna izpostavljenost mrazu vpliva na presnovo – zmanjša promet snovi v mišicah, ker je prekrvavitev počasnejša in so upočasnjene tudi vse druge aktivnosti v mišicah, krvnih žilah in živcih.
Če klimatskih naprav ne uporabljamo pravilno, lahko klimatizacija v prostorih, v katerih se zadržujemo, poslabša učinke artritisa in nevritisa ter negativno vpliva na ljudi, ki že imajo težave s sinusi.
Kako rešiti težavo v kolektivih
Glede na to, da se tehnologija klimatizacije nenehno izboljšuje, uporabniki pogosto niso seznanjeni z vsemi funkcijami, ki jih ponujajo daljinski upravljalniki.
Večina ljudi pozna le osnovne načine hlajenja in ogrevanja, vendar gumbi skrivajo tudi dodatne možnosti, ki lahko znatno olajšajo uporabo, prihranijo energijo in zmanjšajo konflikte v kolektivih. Ena najbolj uporabnih funkcij je časovnik, ki omogoča natančno nastavitev trajanja delovanja klimatske naprave in moči hlajenja ali ogrevanja.
Kot poudarja serviser klimatskih naprav, lahko časovnik pomaga najti skupni kompromis glede temperature v prostoru, zlasti v pisarnah.
"Nastavite, kako dolgo naj klimatska naprava deluje in s kakšno močjo, naprava pa se bo samodejno vklopila ali izklopila glede na nastavljene parametre," ugotavlja.
Uporaba časovnika je preprosta – na daljinskem upravljalniku morate najti gumb 'vklop časovnika' za vklop in gumb 'izklop časovnika' za izklop, nato pa nastaviti želeni čas delovanja. Ta funkcija ne le prihrani energijo, ampak tudi preprečuje nesporazume med sodelavci glede upravljanja klime.
- Preberite si tudi: Zakaj klima ne dela, čeprav jo 'servisirate vsako leto'? Mojster Horvat odgovarja