Če danes ne bi uspešno zaustavljal nasprotnikovih napadov na zelenici, bi morda na šoli poučeval zgodovino. Novi kapetan Nogometnega kluba Olimpija, Antonio Delamea Mlinar, tudi po dveh desetletjih na igrišču še vedno uživa v igranju nogometa in medtem ko ga zaradi odličnih predstav številni zasipavajo s pohvalami, mu je prav posebno čast z vpoklicem v reprezentanco izkazal tudi selektor Srečko Katanec.
"Mislim, da je to vrhunec v karieri vsakega igralca. Po tem si seveda postaviš nove cilje, vendar mislim, da so to sanje otrok, ki prvič obujejo kopačke. Meni se je to uresničilo in mislim, da sem prikazal neki nivo borbenosti in pripravljenosti. Vesel sem, da sem dobil priložnost v reprezentanci, saj številni podcenjujejo slovensko ligo. Tudi mi lahko pomagamo naši izbrani vrsti in upam, da se bodo s tem odprla vrata še večjemu številu mladih slovenskih igralcev," je prepričan Antonio, ki si šteje v veliko čast igranje pod slovensko zastavo, zato se je klicu selektorja slovenske izbrane vrste z velikim veseljem odzval. Njegovo življenje že od malih nog zaznamuje nogomet, čeprav se je v otroštvu poigraval tudi z mislijo na pancerje in sneg. "No, do osmega leta sem treniral tudi smučanje, vendar nisem ravno blestel, zato sem šport na belih strminah hitro opustil," v smehu pojasni branilec 'zmajev', ki že 20 let uživa v igranju nogometa. Vesel je namreč, da se lahko ukvarja s tistim, kar ga veseli. Prav zato na svoj poklic ne gleda kot na službo, temveč poslanstvo.
Bi postal duhovnik?
"Ne, vem, kje bi bil danes, če ne bi igral nogometa. Kot otrok sem si želel postati duhovnik. No, zdaj to zagotovo ne bi bil. Veseli me zgodovina, zato bi se verjetno usmeril v to smer. To je bil edini predmet v šoli, pri katerem nisem imel težav, ni mi bilo težko sedeti za knjigami," z nasmehom na ustih odkrito prizna kapetan zeleno-belih, čigar urniki so vsakodnevno natrpani s treningi, zato mu za kaj drugega ostane bolj malo časa. Treningi namreč ne predstavljajo le dveh ur na zelenici, temveč še samo pripravo pred in po tem. Antonio Delamea Mlinar nam je ob tem zaupal, da dnevno nogometu nameni več kot pet ur. "To je pa že kar lepa služba. Poleg tega grem popoldne velikokrat tudi v fitnes. Časa je zato bolj malo, zvečer se morda s punco odpraviva v center mesta," še pove z nasmeškom, čeprav se včasih sprošča tudi pred malimi zasloni. Vendar pa takrat ne spremlja nogometnih tekem, kot bi morda pričakovali. Nogomet ga namreč zanima le v praksi, medtem ko na televizorju rajši preklopi na košarko. "Rajši spremljam košarkarsko ligo NBA, saj mislim, da sem se nogometa po 20 letih nasičil, zato mi ustreza nekaj povsem drugega. Nekateri soigralci si radi ogledajo teniške dvoboje, jaz pa sem se našel na košarkarskem parketu," pove nogometaš, ki ga je po napornem prvem delu sezone vendarle čakalo nekaj počitka.
Boji se letenja
Številni so počitek izkoristili za oddih v toplih krajih in za družino, medtem ko sam ni največji ljubitelj letalskih poletov, saj se v aluminijastih pticah na nebu ne počuti najbolje. "Moje dekle bi vam povedalo, da sem precej len in se mi ne da kaj dosti. Seveda bi rad odpotoval še kam dlje, vendar pa se bojim letenja. Morda se tudi tukaj skriva razlog, zakaj se večkrat ne odpravim v tujino. Sam sem z nogometnimi selekcijami videl že marsikaj, zato večje sle po potovanjih nimam. Ne načrtujem večjih potovanj, s punco načrtujeva le, da bova v tem letu odletela v Dubaj," pojasni Antonio, ki si je vendarle privoščil nekaj dni v toplicah. Fantom namreč svetujejo, naj se vsaj za teden dni popolnoma spočijejo in si napolnijo baterije, saj so že v začetku leta vnovič stopili na nogometno igrišče in nadaljevali nastopanje v Prvi ligi.
Poškodba je udarec za vsakega športnika
Na njegovi nogometni poti je dostikrat naletel na oviro, saj so ga pestile številne poškodbe. Ob eni izmed njih so številni mislili, da se bo za vse večne čase moral posloviti od zelenic, vendar pa je s trdim delom in veliko voljo ob zdravniški pomoči Antonio vendarle okreval. "Vsekakor je to hud udarec za vsakega športnika, vendar pa se v takem trenutku izkažejo pravi prijatelji in seveda družina. Vesel sem, da sem v tistem trenutku spoznal, koliko mi pomenijo najbližji," je priznal kapetan Olimpije.
"Upam, da se bom lahko nekoč navadil na letenje. Saj mi verjetno ne bo preostalo drugega."
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"