Nova dobra branja: Kozjeglavka, Membrane, mebrane in Noč živih židov!

22. 9. 2019
Deli
Nova dobra branja: Kozjeglavka, Membrane, mebrane in Noč živih židov! (foto: profimedia)
profimedia

Pri Cankarjevi založbi je pred dnevi izšlo več novih knjižnih del, med njimi je kratkoprozna zbirka Kozjeglavka Zarje Vršič, zbirka kratkih zgodba Ivana Antića Membrane, membrane in fantastična srhljivka Igorja Ostachowicza: Noč živih židov!

Novosti v nadaljevanju na kratko predstavljamo …

Zarja Vršič: KOZJEGLAVKA

kozjeglavkaKratkoprozna zbirka Kozjeglavka združuje raznorodne zgodbe. Čeprav se lotevajo različnih tematik, pa jim je skupna zadušljiva, temačna atmosfera, ki ponekod prehaja v nadrealizem in grotesko. Zdi se, kot da na prvi pogled različni protagonisti govorijo o isti zaprtosti v svoj lastni, včasih tudi domišljijski svet.

Zgodbe skušajo psihologijo anonimnih, nedefiniranih pripovedovalcev posneti kakor s filmsko kamero, s čimer se skozi zunanji svet razkriva njihovo notranje življenje.

  • »Snežinke so se mi lepile na trepalnice in med mežikanjem sem na trgu razbral razpackano liso. Bila je mačka, ki se je še vedno počasi vlekla čez sneg. Naenkrat sem ob pogledu na njeno pokvečeno telo, na katerem se je že nabrala tanka plast snega, začutil nerazložljiv gnus. Maruša ima rada mačke, sem se mimogrede spomnil in misel takoj odrinil. Upal sem, da je šla nazaj spat. Nisem vedel, kaj naj ji rečem, če me še enkrat pokliče. Nisem hotel več poslušati njenega objokanega glasu. Telefon sem s težavo izvlekel iz žepa (zataknil se je v luknjo, ki sem jo napravil v bundi) in ga izklopil. S premrlimi prsti sem zagrabil nekaj prhkega snega in ga stisnil v kepo. Nameril sem v mačko in jo zadel v hrbet. Nič. Niti trznila ni. Še naprej se je prebijala skozi sneg. Počasi in mehanično, kot kaka groteskna plišasta igrača na baterije. Postalo mi je tesno.«

Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti in francoskega jezika ter je dobitnica študentske Nahtigalove nagrade. Je prevajalka in kritičarka, piše pa tudi poezijo in kratko prozo. Kozjeglavka je njena prva knjiga.

Kozjeglavko si lahko virtualno prelistate tukaj.

Ivan Antić: MEMBRANE, MEMBRANE

membraneOsem zgodb te knjige prehaja od sodobne umetnosti prek seksualnih manjšin do emigracije in nasilja vsakdanjega življenja. Leta 2016 je bila v Srbiji razglašena za eno najboljših knjig leta in nominirana za nagrado Meše Selimovića. Kritika je Antića prištela k navidezno objektivnim pripovedovalcem zgodb strašnega in čudovitega sveta, ga primerjala s Handkejem in Albaharijem, pa tudi z Andrićem.

Knjiga govori o popolni osvoboditvi in spontani občutljivosti.

  • »Če potegnemo črto, je moč skleniti, da je človek v navzočnosti osebe, ki trpi močne bolečine, tragikomično zbegan. V nenehnem strahu je, da ne bi česa storil napak, in ne ve, ali je že s tem, ko je nekaj rekel, nekaj napravil, ravnal napak. Boji se, da ne bi naredil odvečnega giba, da ne bi rekel ničesar, kar ni na mestu. Zaveda se, da ne more biti sprejet med te srhljive, nevidne znotrajtelesne fantazme in more človeškega telesa. Oglasi se celo nekakšno strahospoštovanje do osebe, ki občuti bolečino, saj je nedvoumno potegnjena razmejitvena črta med navadnim, normalnim, in tistim, kar je onstran ...«

Ivan Antić (1981) je avtor dveh knjig kratkih zgodb in velja za enega najpomembnejših srbskih mlajših prozaistov. Živi v Ljubljani, njegove zgodbe pa so prevedene v vrsto jezikov.  

Knjigo Membrane, membrane si lahko virtualno prelistate tukaj.

Igor Ostachowicz: NOČ ŽIVIH ŽIDOV

noč živih židovJunaku romana, tipičnemu stanovalcu blokovskega naselja, postavljenega na ruševinah varšavskega geta, zaide v roke magični talisman – srebrno srce, zaradi česar se v njegovi kleti odpre prehod, po katerem se začno v moderno Varšavo zgrinjati živi mrliči.

Delo, ki parodira žanr fantastične srhljivke, v humornem, čeprav mračnem slogu preigrava popkulturne klišeje s citatnimi navezavami na sodobno filmsko in literarno produkcijo.

Trpka komedija o holokavstu in travmi je prvi poskus komične obravnave teme holokavsta v poljski književnosti.

  • »Fakir je imel vtis, da mu je vso pot nekdo sledil. Dozdevalo se mu je celo, da jo je parkrat videl. Dekle. Pogledal je v ogledalo. Prezira dekleta. Njim kaj pomeni samo cvenk. Takoj po vrnitvi v tesno sobico, ki jo je najemal, je spet začutil, da je Nekdo zel. Cirkulacija v njegovih energetskih kanalih je povečana, zaklopke se odpirajo in zapirajo kakor mišice zapiralke in si vse hitreje podajajo ta kužni veter, slabo energijo. Zakaj se je pri njem oglasila ravno slaba, in ne dobra? Mogoče je to stvar naključja, mogoče ni odprl tiste lopute, ki bi jo moral, mogoče pa enostavno je tak, ustreza mu zlo, in ne dobro.«

Igor Ostachowicz (1968) je študiral mednarodne odnose v Varšavi in delal kot bolničar v psihiatrični ustanovi, kot menedžer in državni uradnik. Je tudi avtor treh romanov.

Več o romanu Noč živih židov tudi tukaj.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju