upci in okolje pa bodo imeli koristi zaradi precej manj papirnih odpadkov.
Zvezna vlada Nemčije (koalicija CDU/CSU in SPD) pripravlja ukinitev obveznega izdajanja računov ("Bonpflicht"). Po novem bodo kupci prejeli račun samo na zahtevo – trgovci ga ne bodo več samodejno natisnili, poroča portal RUHR24.
Je obvezno izdajanje računov kmalu stvar preteklosti? Da!
Milijoni Nemcev dnevno doživljajo isto: hiter nakup v pekarni se konča z nepotrebnim računom, ki takoj pristane v smeteh. Nova vlada pod vodstvom Merza zdaj načrtuje ukinitev te obveznosti, ki velja od leta 2020. V koalicijskem sporazumu piše: "Ukinili bomo obveznost izdajanja računov. Za podjetja z letnim prometom nad 100.000 evrov uvajamo obvezno uporabo fiskalnih blagajn s 1. januarjem 2027."
Nakupi in gostinstvo brez obveznih računov: Kaj se spreminja?
Najpomembnejša novica za potrošnike: račun bo še vedno na voljo – a le na zahtevo. Trgovine ne bodo več dolžne samodejno tiskati in izdajati računa. Kdor ga želi, ga bo prejel brez težav – npr. za poslovne stroške. Trgovci bodo tako zmanjšali stroške in administracijo. Kupci in okolje pa bodo imeli koristi zaradi precej manj papirnih odpadkov.
Trgovci pozdravljajo spremembo
Nemško združenje trgovcev (HDE) podpira ukinitev: "Ta obveznost ni dosegla svojega namena," pravi glavni direktor Stefan Genth. "Nima smisla izdajati računa, če ga kupec ne želi. Vsak kupec ima še vedno pravico, da ga zahteva."
Pojasnjuje tudi, da lahko davčni inšpektor tudi brez te obveznosti vedno zahteva račun za preverjanje pravilnosti prometa: "Glavni problem je pomanjkanje nadzora, ne sam račun. Kupci ne bi smeli nositi bremena preverjanja poslovanja."
Obveznost računa ostaja v ozadju – strokovnjaki opozarjajo na tveganje goljufij
Predsednik nemškega združenja davkoplačevalcev (DSTG), Florian Köbler, opozarja, da bi popolna ukinitev bila napačen signal. Še vedno bo obstajala obveznost ustvarjanja računa v blagajni, vendar se ne bo samodejno tiskal. Ker sta trgovina in gostinstvo močno povezana z gotovinskimi transakcijami, se s tem povečuje tveganje davčnih utaj. Zvezni revizijski urad ocenjuje letne izgube davkov v teh sektorjih na 15 do 20 milijard evrov.
“Črne blagajne” državo stanejo tudi do 70 milijard evrov letno
Neregistrirane transakcije imajo široke posledice: izplačila na črno prikrajšajo državo za davke in prispevke. Skupna izguba za zdravstveni in pokojninski sistem se ocenjuje na 50 do 70 milijard evrov letno. Pošteni davkoplačevalci tako krijejo razliko.
Strokovnjaki: digitalni računi namesto papirnatih
Köbler zagovarja, da so digitalni računi najboljša zaščita pred goljufijami, saj pustijo sled – podobno kot digitalna plačila. Zavzema se za uvedbo digitalnih računov tudi za zasebne kupce. Prednosti za potrošnike so torej: boljši nadzor stroškov, pravice do reklamacije, avtomatsko arhiviranje brez kaosa.
Reforma kot korak v digitalizacijo
Nemška vlada je pod pritiskom, da modernizira digitalno infrastrukturo. Ukinitev papirnih računov in prehod na digitalne račune je logičen naslednji korak. V ta kontekst spada tudi uvedba t. i. "državljanskega računa" (Bürgerkonto). Digitalna potrdila bi lahko bila povezana z davčnim računom Elster, kar bi omogočilo samodejno zbiranje dokumentov za davčne obračune.
Kaj je fiskalna blagajna?
Od leta 2020 morajo vsi poslovni subjekti uporabljati blagajne z varnostno tehnično opremo (TSE), ki preprečuje manipulacije. Prav tako morajo izdajati račune na zahtevo. Izjeme veljajo za manjše trgovine z nizkim prometom. Z 1. januarjem 2027 bo uvedena obvezna uporaba fiskalnih blagajn za podjetja z letnim prometom nad 100.000 evrov. Cilj je večja preglednost in preprečevanje gotovinskih goljufij.
- Preberite si tudi: 9 znakov, da je duša pokojnika čisto blizu: Tisti, ki so to doživeli, pravijo, da je to prva stvar, ki jo začutite