Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajno izpostavljanje PFAS povzroči povišan holesterol, večje tveganje za bolezni srca in ožilja, poškodbe jeter ter oslabi imunski sistem.
Nemška zveza za varstvo okolja in narave (BUND) je testirala kokošja jajca iz supermarketov in jajca ljubiteljskih rejcev. Rezultati so zaskrbljujoči: v 14 od 22 vzorcev so laboratoriji odkrili škodljive kemikalije PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi). Štirje vzorci so bili od ljubiteljskih rejcev, preostalih 18 pa iz trgovin. Noben od vzorcev ni presegel zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti.
Kljub temu strokovnjaki iz BUND opozarjajo, da so te meje postavljene previsoko. Štirje testirani vzorci jajc ljubiteljskih rejcev so vsebovali celo večje količine PFAS kot jajca iz supermarketov. Po njihovih izračunih odrasel človek že z enim jajcem na teden zaužije približno 25 odstotkov še dopustnega tedenskega vnosa PFAS. Majhen otrok pa z enim samim jajcem že doseže priporočeno največjo tedensko količino.
»Že dolgo vsak teden zaužijemo preveč PFAS,« opozarja strokovnjakinja za kemikalije pri BUND Janna Kuhlmann. PFAS so industrijsko izdelane kemikalije, ki zaradi svojih lastnosti – odbijajo vodo, maščobo in umazanijo – najdejo uporabo v številnih izdelkih, kot so embalaža za hitro prehrano, oblačila za uporabo na prostem, preproge, kozmetika in ponve z neoprijemljivim premazom.
Prav zato strokovnjaki potrošnikom priporočajo, da se izogibajo ponvam s teflonskim premazom. Te kemikalije prek izpustov in odpadnih voda prehajajo v okolje ter onesnažujejo zrak, vodo in tla, nato pa tudi hrano in pitno vodo. Ker se zelo težko ali sploh ne razgradijo, jih pogosto imenujejo tudi »večne kemikalije«. Kot pojasnjuje Kuhlmannova, so kokošja jajca že dolgo pomemben pokazatelj onesnaženosti okolja s tovrstnimi obstojnimi snovmi. PFAS v jajca pride po različnih poteh.
Deževniki iz onesnažene zemlje in vode vsrkavajo kemikalije, kokoši, ki jih iščejo in pojedo, pa jih nato prenesejo v jajca. Podatki kažejo, da PFAS niso prisotni le v jajcih. Kar 69 odstotkov testiranih rib je vsebovalo te kemikalije, prav tako 55 odstotkov vzorcev notranjih organov, kot so jetra. Pri školjkah so PFAS odkrili v 55 odstotkih primerov, medtem ko jih je bilo v zelenjavi precej manj – le v sedmih odstotkih vzorcev.
Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajno izpostavljanje PFAS povzroči povišan holesterol, večje tveganje za bolezni srca in ožilja, poškodbe jeter ter oslabi imunski sistem. Zato pri BUND priporočajo zmanjšanje uživanja jajc in pogostejše vključevanje rastlinskih virov beljakovin v prehrano.