Kaj prinaša novi zakon?
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Tereza Rogić Lugarić je v četrtek povedala, da je Hrvaška z uvedbo evra kot uradne valute »izgubila« 1.100 menjalnic – njihovo število se je z 1.300 zmanjšalo na zgolj 200. »Kljub temu je treba tudi teh 200 ustrezno urediti,« je dejala državna sekretarka v parlamentarni razpravi o novem zakonu o deviznem poslovanju in s tem odgovorila poslancu HDZ Antunu Klimanu, ki je spomnil, da smo imeli do uvedbe evra veliko menjalnic, po njegovi uvedbi pa so praktično izginile.
Novi zakon, ki bo nadomestil sedanjega iz leta 2003, prvič celovito ureja poslovanje pooblaščenih menjalcev. Novost je, da bodo lahko dejavnost pooblaščenega menjalca opravljale tudi podružnice tujih gospodarskih družb, katerih ustanovitelj ima v matični državi dovoljenje za menjalniške posle. Odpravlja se obveznost sklenitve pogodbe o menjalniških poslih z eno od poslovnih bank, prav tako obveznost bank, da od menjalcev odkupujejo tuja plačilna sredstva.
Menjalcem pa se omogoča prodaja deviznih sredstev ne le za gotovino, temveč tudi prek plačilnih kartic državljanov. Kliman te rešitve pozdravlja in poudarja, da Hrvaška z novim zakonom pošilja sporočilo, da je zavezana k vzpostavitvi varnega in preglednega finančnega sistema, usklajenega z evropskimi pravili in prilagojenega izzivom digitalne dobe.
»Nadzor nad gotovino in menjalnicami se uvaja, ko je trg že opustošen, vlada pa ni ponudila razvojne strategije,« je dejal Mate Vukušić (SDP). Ne oporeka, da je bilo treba spremeniti zastareli zakonski okvir in da novi zakon prinaša izboljšave, vendar opozarja, da pušča nedorečenosti in odprta vprašanja. Zakon ne ponuja razvojne vizije deviznega trga, ne odgovarja, kako preprečiti odliv kapitala, in ne daje rešitve za zlom menjalniškega sektorja, je naštel.
Zvonimir Troskot (Most) opozarja, da ima novi zakon v delu, ki se nanaša na nadzor gotovine, daljnosežne posledice. »Gotovina preneha biti nevtralno sredstvo razpolaganja, postane predmet administrativnega nadzora, obveznosti prijave in morebitnega zadržanja, ne le v odnosu do tretjih držav, temveč tudi znotraj EU,« je poudaril.
Posebej zaskrbljujoča je po njegovih besedah možnost začasnega zadržanja gotovine do 90 dni brez sodne odločbe in brez kazenske obsodbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve. »S tem se uvaja praksa, v kateri država najprej omeji razpolaganje s premoženjem, šele nato pa se presoja upravičenost takšnega ukrepa,« je dejal. Novi zakon uvaja obveznost prijave neprijavljene (brez spremljave) gotovine, ki se vnaša na Hrvaško iz druge države članice EU ali odhaja iz Hrvaške v drugo državo članico, v znesku 10.000 evrov ali več, in sicer na zahtevo carinske uprave. Ta je pristojna tudi za vodenje prekrškovnega postopka na prvi stopnji za te prekrške.
Preberite še: Testirali sokove: Ta pri nas zelo popularen sok vsebuje sporne pesticide
Poglejte tudi: