Karla Klander ima za svoje poslanstvo pomoč drugim. V svojih zgodnjih dvajsetih letih je močno zbolela in ker ji medicina ni mogla pomagati, si je pomagala sama in se, kot pravi sama, ponovno rodila.
Karla je imela hude zdravstvene težave in ker ji nihče ni znal pomagati, je na koncu sama našla pot k ozdravitvi.
"Moj prvi letnik na fakulteti. Nenadoma so se začele hude težave z želodcem. Bolečine so bile res zoprne, še huje pa je bilo to, da mi je bilo ves čas slabo in sem zelo težko jedla. Vse to se je pripisovalo nervoznemu želodcu. Bolečine in slabost so bile stalnica, vsak dan, vsak teden, potem že več mesecev skupaj. Poskusili smo kar nekaj zdravil. Nič ni pomagalo. Dieta, ki so jo v tistih časih pripisovali želodčnim bolnikom, skorajda ni pomagala. Kar koli sem pojedla, mi je bilo slabo. Zato sem se bala jesti. In tako sem velikokrat pojedla čisto malo ali pa sploh nič, če je bilo treba iti od doma. Seveda sem hitro začela hujšati in v dobrem letu dni prišla celo do 43 kilogramov pri 183 centimetrih višine. Bila sem dobesedno premikajoči se okostnjak. Nisem imela več težav samo z želodcem, začela sem se sesuvati – imunski sistem, mehur, črevesje, jetra ... Moje življenje se je zožilo na čakanje doma in razmišljanje, kaj se bo zgodilo. Vse drugo je bil zame velik napor. Zdravniki so sčasoma obupali nad mano. Razlagali so mi, da moram jesti in ne smem hujšati, jaz pa njim, da bi zelo rada jedla, a ne morem, ker mi je ves čas slabo. Niso mi znali pomagati. Jaz pa sem bila razočarana, ostala sem pravzaprav sama. Grozljiv občutek, če ti dajo celo vedeti, da v takem stanju ni nujno, da človek preživi. Pri svojih dvajsetih nisem imela časa umreti! Poskusili smo tudi z različnimi oblikami alternativnih zdravljenj. Nič ni kaj dosti pomagalo, morda me je ohranjalo, da nisem tonila še globlje. Po kakšnih dveh letih sem prišla do knjige o zdravi prehrani, ki je prehrano razlagala na drugačen način. Svetovala je uživanje sokov, upoštevanje pravilnih kombinacij živil, poudarjala je pomembnost uživanja tudi presne hrane. Nekaj nasvetov iz tiste knjige smo doma preizkusili in sčasoma se je moje zdravje začelo izboljševati. Pravzaprav sem se v parih mesecih popolnoma pozdravila. Glede na situacijo, v kateri sem bila – bolezen je trajala malo manj kot tri leta, in napovedi zdravnikov je bila ta ozdravitev zares izjemna. In to brez posledic!"
Tako je spremenila svojo življenjsko pot in postala svetovalka za prehrano.
"Ker mi je hrana precej pomagala iz brezna bolezni, sem do nje gojila veliko spoštovanje. Nekako se je zdelo naravno, da svoje poslanstvo razvijem v to smer. Imela sem zelo lepo delo, saj sem ljudem pomagala ravno na področju, ki je mene najbolj zanimalo in sem ga najraje raziskovala. In vedno znova sem bila vesela zaradi čudovitih rezultatov, ki smo jih skupaj dosegali. A sčasoma to ni bilo več dovolj. Vse bolj sem se zavedala tudi tega, da hrana ni vse. Morala sem iti dalje, raziskovati in se učiti. Prišla sem v svet energij in do bioterapije. Tukaj pa so se pravi čudeži šele začeli!"
Pravila zdrave prehrane
Ko Karlo vprašam, kako naj bi se torej prehranjevali, se nasmehne in odgovori: "Kar se tiče zdrave prehrane, je toliko pravil, kot je tistih, ki se s tem ukvarjajo. In nekatera so si popolnoma nasprotna, tako da so ljudje že čisto zmedeni. Ljudje smo preveč kompleksni, da bi vse spravili na isti imenovalec. Jaz stvari poenostavljam. Svoj nasvet lahko strnem v en stavek: uživajte nepredelano hrano (tudi primeren delež surove), veliko zelenjave (predvsem zelenolistnato), sadje (predvsem tisto, ki vsebuje manj sladkorja), zdrave maščobe (poudarek na omega 3), žita brez glutena in po pameti živalskih proizvodov (če jih uživate). Odpovedati se je treba predelani hrani, hitri hrani, sladkarijam in sladkim pijačam, transmaščobam, nekateri pa tudi slabo prenašajo mleko in mlečne izdelke."
Srečanje z bioterapijo
Potem se je začela ukvarjati še z bioterapijo po metodi Zdenka Domančića.
"Z bioterapijo sem se srečala, ko je imela moja hčerkica nenehne zdravstvene težave. Stalni prehladi, viroze, slabo je slišala, ves čas je kašljala in smrkala, veliko tudi bruhala. Na prvi pogled klasične otroške težave. A kaj ko je to pri nas trajalo ves čas! En teden na mesec je bila v redu, tri tedne bolna. Ne glede na to, ali je bilo poletje ali zima. Ko je prestala dve operaciji in ni bilo nič bolje, sem začela iskati dalje. Preizkusila sem precej alternativnih metod in nič ni zares pomagalo. Naposled sem prišla do bioterapije po metodi Zdenka Domančića. Bioterapijo sva obiskali kar nekajkrat, a po tistem je moja hči manjkala v vrtcu samo še dva dni v celem letu. Danes je stara osem let in zdrava deklica. Nad učinki bioterapije sem bila tako navdušena, da sem se je želela naučiti tudi sama. Z namenom, da bi lahko pomagala svojim domačim. A ko sem prišla v šolo h gospodu Domančiću, se je zame odprl popolnoma nov svet. Imela sem občutek, da se nisem prišla tega naučit, ampak se samo spomnit nečesa, kar že znam. Sprva me je to zelo presenetilo, celo zmedlo, a ko sem se prepustila toku, je vse steklo tako, kot mora biti. Bioterapija z mojim znanjem o zdravi prehrani je zmagovalna kombinacija. Če je človek pripravljen sodelovati, se da narediti res veliko. Poleg tega se z ljudmi zelo rada pogovarjam, jih motiviram, z njimi iščem vzroke njihovih težav in jih spodbujam, kako jih lahko odpravijo. Bolni ljudje potrebujejo veliko spodbude in veliko pozornosti. Tu je ključ mojega uspeha. Zelo rada delam z otroki. Le-ti potrebujejo drugačen pristop, potrebujejo igrivost, včasih malce čarovnije in nekoga, ob katerem se počutijo prijetno. Potem vse steče. V veliko veselje mi je tudi delo z živalmi. Živali energijo občutijo drugače kot ljudje, odzivajo se pristno in brez zavor, z veliko hvaležnostjo na svoj način."
Zimska rižota
Sestavine za 3 osebe:
1 skodelica rjavega riža, 1 manjša bučka, 1 manjši koromač, 1 srednje velika čebula, 3 stroki česna, ½ skodelice zamrznjenega graha, ½ skodelice zamrznjene koruze, ½ skodelice kuhanega fižola, timijan, rožmarin, sol, maščoba.
Navodila: Na maščobi podušimo čebulo. Dodamo narezano bučko, narezan koromač, zamrznjen grah in koruzo ter dušimo približno 15 minut. Na koncu dodamo še strt česen, kuhan fižol, začimbe in posolimo. Dodamo riž, ki smo ga skuhali v ločeni posodi, in vse dobro premešamo. Imejte v mislih, da se rjavi riž kuha približno od 30 do 40 minut!
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"