O tem, koliko spanja potrebujete in zakaj je vas spanec morda moten!

O tem, koliko spanja potrebujete in zakaj je vas spanec morda moten! (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
7. 8. 2016

Koliko spanja potrebuje odrasel človek, koliko najstnik, koliko otrok? Ali držijo miti o spanju, da je denimo pomembno, da se v posteljo odpravimo pred polnočjo? Katere so najpogostejše motnje spanja?

In kakšna je resnica o uporabi kanabinoidov za boljši spanec? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., svetovno uveljavljeno strokovnjakinjo na področju motenj spanja, vodjo Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

»Imamo smernice, ki jih je izdala Ameriška zvezna za motnje spanja. To so priporočila, koliko ur spanja je priporočljivega za različna starostna obdobja. Imamo novo starostno skupino po 65. letu, pri kateri je 6 do 7 ur spanja že popolnoma dovolj.« Starejši ljudje fiziološko ne morejo več spati toliko, kot so nekoč. Ko pridejo k zdravniku, zaskrbljeni, ker ne morejo spati osem ur ali več, to ni bolezensko stanje, ampak povsem normalen proces, zato ne potrebujejo nobenih zdravil. »Paziti moramo le, da se spanje ne spreminja zaradi drugih bolezni ali zdravil, ki jih jemljejo starostniki.«

Pred spanjem ne glejte v telefon ali v računalnik 

»Velik problem današnje družbe so poživila, pametni telefoni, tablice. Če imamo telefonski ali tablični zaslon pred spanjem pred svojimi očmi, modra svetloba, ki jo sevajo te naprave, najbolj prebuja naše možgane. Če smo torej zvečer pred spanjem eno uro na telefonu ali računalniku, bomo zaspali pozneje in spali slabše.« V vse bolj norem tempu življenju smo ljudje ves čas dosegljivi po telefonu, zvečer pred spanjem bi radi še kako malenkost postorili, napisali elektronsko sporočilo. »V primerjavi z ZDA Evropejci pred spanjem še vedno pogosto vzamemo knjigo v roke, medtem ko v Ameriki vse berejo na tablicah, tudi otroške knjige. Ta svetloba pa pri otrocih, kot že rečeno, zakasni uspavanje. »Otroci med spanjem rastejo, potrebujejo globoko spanje. Če takšnega spanca ni, slabše funkcionirajo v šoli.«

Nočno delo

»Druga velika težava je nočno delo. V Evropi izmensko delo opravlja eden od desetih prebivalcev. Ljudje smo bitja, naravnana, da spimo ponoči v temi in da delamo čez dan ob sončni svetlobi.« Če ta ritem prekinjamo, je to tako, kot če bi vsak dan potovali čez lužo in nazaj. Tak človek slabše funkcionira, je zaspan, dolgotrajno nočno delo dokazano povečuje verjetnost za raka. Svetovna zdravstvena organizacija je odkrila, da delo ponoči pri moških in pri ženskah povečuje pojavnost raka na črevesju. »Preden se nekdo odloči za nočno delo, bi moral imeti preventivni pregled. Preveriti bi morali, ali ima v družini raka, potem pa spremljati njegovo zdravstveno stanje. Pri nas se na žalost s tem ne ukvarja nihče.« Petina ljudi se nikoli ne prilagodi nočnemu delu, to so tisti, ki v delovno aktivnem obdobju ves čas jemljejo uspavala in gredo v pokoj popolnoma porušeni. »Ko je tak človek star 60 let, je lahko zaradi dolgotrajnega nočnega ali izmenskega dela totalna razvalina. K nam pridejo takrat, ko se nekaj groznega zgodi. Nesreča na delovnem mestu, prometna nesreča. Ko se to zgodi, mora človek nemudoma nehati delati ponoči. Ko dela izključno čez dan, mu pomagamo z zdravili in poskušamo vzpostaviti čim bolj normalen ritem spanja.«

Prevelika telesna teža

»Vse več ljudi je pretežkih. Zaradi povečanega nalaganja maščevja v vratu se v spanju pojavljajo premori med dihanjem, ki so lahko posledica obstrukcije v zgornjih dihalih. To je najpogosteje pri moških v srednjih letih, saj se pri moških maščoba nalaga drugače kot pri ženskah. »Letos nam je uspelo spremeniti pravilnik za voznike motornih vozil. Tisti, pri katerih so ugotovili prekomerno dnevno zaspanost, niso sposobni za vožnjo. »To smo bili prisiljeni sprejeti, ker gre za direktivo, ki velja po vsej Evropi. Če želimo imeti varne ceste, se morajo vozniki najprej držati pravil, koliko ur smejo voziti. Problem pri poklicnih voznikih pa je pogosto ta, da so zaradi načina prehranjevanja pretežki. Ker so pretežki, imajo pogosto motnje v dihanju in ti vozniki zaspijo kjerkoli in kadarkoli. Takšni vozniki povzročijo 20 odstotkov vseh prometnih nesreč.« To so tiste grozljive nesreče, ko ne vemo, zakaj je voznik kar nenadoma zapeljal na drug vozni pas in podobno. »Pomembno je ozaveščanje javnosti. Pri alkoholu policija lahko preveri, ali je nekdo pregloboko pogledal v kozarec ali ne. Zaspanosti pa se na terenu ne da določiti. Mi jo določimo v laboratoriju, kjer merimo možgansko aktivnost. A k nam bolnik pride šele takrat, ko ga napotijo v ambulanto za motnje spanja. Premalo pacientov pride k nam, želimo si, da bi jih prišlo več, da bi jim čim prej pomagali.«

Čez dan poživila, zvečer pomirjevala

»Vse več ljudi jemlje poživila, rekreativne droge, da čez dan ostanejo budni. Še ena velika težava je uporaba kanabinoidov. Imamo težke nevrološke bolnike, ki jemljejo te substance v različnih oblikah. Povzročajo pa le to, da so zaspani, da slabo funkcionirajo in nič drugega. Za nevrološke bolnike ni nobenih dvojno slepih študij, ki bi dokazale, da so kanabinoidi zanje primerni. Mi teh substanc ne poznamo, bolniki jih drago kupujejo na črnem trgu, ne vemo, v kolikšnih količinah jih jemljejo in kako ti THC pripravki funkcionirajo v kombinaciji z drugimi zdravili.« Kanabinoidi niso vse bolj prisotni le pri bolnih, ampak tudi pri zdravih ljudeh, ki čez dan jemljejo kokain in druga poživila, da zdržijo v službi. Zvečer pa, da zaspijo, kadijo travo. »Tega je bistveno več kot včasih. Te substance res povzročijo, da človek hitreje zaspi. Vendar je to spanje porušeno in spremenjeno. Prav tako uporaba kanabionoidov dolgoročno slabo vpliva na kognitivne funkcije, denimo spomin. In povzroča odvisnost.« Zato opozorilo: marihuana ali kakršnikoli pripravki s THC niso primerni za uspavanje!

Spanje pred polnočjo?

»Spanje je vezano na ritem svetlobe in teme.« »Pa velja tisti mit, da se človek najbolj naspi, če gre spat pred polnočjo?« vprašam. »Ne velja za vse enako. Ljudje smo različni, nekaj tudi podedujemo. Pri otrocih rečemo, da so škrjančki in sovice. Škrjančki gredo zvečer zgodaj spat in zjutraj zgodaj vstanejo. Sovice pozneje zaspijo in pozneje vstanejo. Ne razlikujemo se le v tem, koliko ur spanca potrebujemo, ampak tudi v tem, kdaj gremo v posteljo. Razlike do treh ur so še v mejah normale, če pa govorimo o več kot štiriurni razliki, so to že ekstremi.«

Če bi radi preverili, ali ste pretirano zaspani, rešite vprašalnik, ki ga najdete na spletni strani www.zaspan.si.

Najpogostejše motnje spanja:

kronična nespečnost: ne glede na to, ali je vzrok primaren (nespečnost pride sama od sebe) ali sekundaren (zaradi drugih bolezni, strahu), je priporočljivo zdravljenje kognitivna vedenjska terapija;

motnje dihanja v spanju: najpogostejše so obstruktivne, ki nastanejo zaradi zapore zgornjih dihal med spanjem;

motorične motnje v spanju: sindrom nemirnih nog (pomanjkanje dopamina v živčevju);

cirkadialne motnje;

hipersomnije: narkolepsija, ki je v Sloveniji še vedno slabo prepoznana, sta pa k prepoznavnosti bolezni pripomogla mladinska filma Gremo mi po svoje;

smrčanje: če človek le smrči, je to neprijetno predvsem za partnerja; če se ob smrčanju pojavljajo premori med dihanjem, daljši od 10 sekund, je to patološko.

Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Shutterstock

Priporočamo