Maja in Nik sta skupaj osem let, tri leta sta poročena. Sta v zgodnjih tridesetih in vanju nenehno vrtajo z: »Kdaj bosta končno imela otroke?«. Nenehno. Najprej so bila vprašanja prijazna, vljudna, potem se je radovednost stopnjevala. Saj veste, starši začnejo z vzhičenjem in potem stopnjujejo do ogorčenih in obupanih tonov.
Maja se je debate lotila tudi na socialnih omrežjih: »Rada imam rože, no, obožujem jih. Kar pa ne pomeni, da moram imeti svoj vrt. Dovolj je, da jih imajo drugi ljudje, pa vrtnarije. In tako je rož dovolj za vse.«
Lepa prispodoba, mar ne?
Maja je učiteljica v osnovni šoli, otroke ima res rada. Nik je takoj povedal, da si jih ne želi. Nikoli. Ko pa pogovor nanese na otroke, njena starša vedno rečeta: »Ah, kolikokrat si si že premislila okoli različnih stvari, morda bo tudi tokrat tako.« Preprosto nočeta sprejeti njune odločitve. Maja je vzela stvari v svoje roke in se odločila, da staršema na prvem skupinskem kosilu sporočila, da prihaja nov član družine v hišo. Pes. Debata na socialnih omrežji se je medtem razplamtela. Veliko ljudi ji je pisalo.
»Če si ne želita otrok, si jih pač ne želita. Nič hudega. Bodita dobro drug z drugim. Imam tri otroke in vse se vrti okoli njih,« je napisal moški.
»Imeti otroke ni enostavno in je drago. Želim si, da bi se ljudje brigali zase in se ne vtikali v življenje drugih,» je bila spet modra moška beseda.
»Možu sem za rojstni dan podarila vazektomijo, najboljše darilo do sedaj,« je zapisala ženska Majinih let.
Majo so odzivi presenetili. »Imeti otroke je tema številka ena. Gre za socialno in ekonomsko temo.« Presenetilo jo je tudi, da veliko ljudi razmišlja na podoben način kot ona. Vse več žensk in parov se danes odloča, da ne bodo imeli otrok. Razlogi so seveda različni, a ekonomski ni zanemarljiv.
Leta 2004 so na statističnem uradu v ZDA našteli kar 47,6 odstotkov žensk med 15 in 44 letom starosti, ki (še) niso imele otrok. Rekordno. Ker pa še vedno živimo v patriarhalni družbi, se od žensk preprosto pričakuje, da bodo otroke imele. Morajo, večina še vedno tako razmišlja. Še vedno obsojajo tiste, ki so se odločile, da jih ne bodo imele. Majini javni pogovori so ena od priložnosti, da se ta pritisk vednarle začne rahljati.
Koliko otrok bosta imela, kdaj, koliko in če sploh - je vajina odločitev. Nihče drug nima pravice, da se odloči namesto vaju in vseh vas, drage ženske. Še posebno pogumni pa so tisti, ki se o tem pogovarjajo na glas, in še korak dlje tisti, ki na glas povedo, da jih pač ne bodo imeli.
Čas je, da pričnemo spoštovati odločitve drugih ljudi, pa kakršne koli te že so, in jim pustimo, da živijo tako, kot si želijo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
