Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo.
Taradi propadanja dopaminskih nevronov v možganih bolezen nenehno napreduje in je ni možno popolnoma ozdraviti. Bolezen je veliko breme tudi za bolnikove družinske člane oziroma skrbnike, saj potrebujejo vedno več pomoči za običajne vsakodnevne aktivnosti. Zdravljenje je treba prilagajati potrebam in stanju bolnika, še zlasti pa je pomembno, da dovolj zgodaj opazimo znake napredovanja. Takrat je bolnika treba napotiti v specializiran center za ekstrapiramidne bolezni, kjer so na voljo kontinuirane oblike zdravljenja. Ljudje lahko zbolijo kadarkoli, vendar je večina diagnosticiranih med 60. in 70. letom starosti. Na svetu je približno 10 milijonov ljudi s Parkinsonovo boleznijo, v Sloveniji pa okoli 7.000.
Kako bolezen prepoznamo?
Parkinsonova bolezen se lahko pojavi kadarkoli – od adolescence do visoke starosti. Najpogosteje je diagnosticirana med 60. in 70. letom, povprečna starost ob diagnozi pa je 62,5 let. Redko zbolijo ljudje, mlajši od 50 let – bolezen največkrat odkrijejo po 55. letu starosti, število na novo ugotovljenih obolelih pa strmo narašča po 60. letu.
Znake in simptome pri Parkinsonovi bolezni delimo na motorične in nemotorične.
Glavni motorični simptomi so:
- upočasnjeno gibanje (bradikinezija),
- mišična togost (rigidnost),
- tresenje (tremor),
- motnje ravnotežja.
Med druge motorične simptome spadajo še nehoteno krčenje mišic (distonija) ter druge spremembe živčnega in mišičnega sistema.
Parkinsonova bolezen ni nalezljiva in se ne prenaša z ene osebe na drugo. Vpliva lahko na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko poseže v kakovost življenja. Čeprav ni neposredno ogrožajoča, Parkinsonova bolezen globoko spremeni življenje bolnikov in njihovih bližnjih, še zlasti ob napredovanju.
Preberite si več o tem na Liza
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
