Alja Kramar je tista glasbena urednica na nacionalnem radiu, ki skrbi, da na svoj račun pridejo tudi najbolj zahtevni glasbeni sladokusci. Pred kratkim je s sodelavci pripravila izbor posnetkov, nastalih ob živih izvedbah v radijski oddaji Prva vrsta Prvega programa Radia Slovenija, in to na vinilni plošči.
Kako ste izbrali teh deset posnetkov, če vemo, da ste že februarja praznovali 100. izvedbo radijske oddaje Prva vrsta. Ste imeli veliko materiala?
Ja, februarja letos smo obeležili 100. izvedbo oddaje Prva vrsta. Oddaja je namreč na sporedu vsak torek. Izbirali smo med stotimi različnimi zasedbami oziroma glasbeniki, ki so skupaj v oddaji izvedli več kot 500 skladb. Prostora na vinilni plošči je seveda manj kot na zgoščenki, torej smo se morali omejiti na deset skladb. Izbor je bil res težek, saj je prav vsaka oddaja nekaj posebnega, glasbeniki v našem studiu 13 res pustijo delček sebe. Omejili smo se torej na skladbe, ki niso izdane na nobenem drugem nosilcu zvoka oziroma so bile v oddaji predstavljene s čisto novimi aranžmaji. Tudi teh skladb je bilo veliko. Na koncu moraš potegniti črto in jih izbrati deset. Deset zvrstno različnih, deset najbolj reprezentativnih.
Opišite prosim izvajalce, saj ti prihajajo z zelo različnih glasbenih področij, in zakaj ste izbrali ravno njih?
Murat & Gajšt (Murat in Tomaž Gajšt). Nastopila sta v eni prvih oddaj Prva vrsta in takrat zase rekla, da sta spremljevalni ansambel dua Pliš, srečujemo pa ju seveda tudi v številnih drugih zasedbah. V oddaji sem jima na koncu dala izziv, da improvizirata na temo Prva vrsta, nastala je zelo zanimiva kompozicija, za katero še danes pravim, da je zaščitni znak oddaje.
Zajtrk (Laura Krajnc in Sven Horvat). Prijatelj mi je posodil njun album in že čez kakšen mesec dni sta gostovala v oddaji. Najbolj me prepričajo besedila in Laurin zelo posebni vokal. Njuno Bejlo sonce pa razsvetli ne samo sobo, ampak kar ves svet.
Mihael Hrustelj trio (Mihael Hrustelj, Jeroen van der Lay, George Panaite). Mihael je bil čisto prvi gost oddaje, takrat je nastopil solo, lani se je v oddajo vrnil s triom. Način, kako Mihael spaja vse mogoče glasbene zvrsti, je navdihujoč, prav tako igranje kitare z najlonskimi strunami in uporaba zelo različnih efektov. V skladbi Full Moon Dance je mogoče slišati vse to.
Trio Katastrofa (Matija Solce, Sofia Högstadius, Stefan Hedborg). Matija Solce je poleg tega, da je doktor lutkovne umetnosti tudi zelo dober harmonikar. V oddaji je nastopil s svojim Triom Katastrofa, ki je prav katastrofično zanimiv, energičen in virtuozen skandibalkansko punk-folkovsko usmerjen. Waltz from Jeppo je finska tradicionalna skladba, predstavnica čistega etna na kompilaciji.
Sašo Vollmaier je nekdanji član zasedbe Laibach, ki je pred kratkim izdal tudi vinilno ploščo Kind of Laibach, v oddaji pa je pred dvema letoma predstavil svojo gledališko glasbo. Sašo se je namreč pred letom dni vrnil iz Francije, kjer je veliko ustvarjal prav za gledališče. Predstava Nous deux Encore (Še vedno midva) ima izredno močno zgodbo in glasba, ki jo je Sašo ustvaril zanjo, vsa čustva samo še poglobi.
Nina Rotner z zasedbo (Nina Rotner, Janez Dovč, Goran Krmac, Klemen Kotar, Tolen Stepišnik). Nina živi in ustvarja v Nemčiji, zato jo imamo v Sloveniji priložnost slišati preredko. Njen čudoviti vokal seže v globine. V oddaji je nastopila z izvrstnimi glasbeniki: harmonikarjem Janezom Dovčem, tubistom Goranom Krmacem, saksofonistom Klemnom Kotarjem in kitaristom Tilnom Stepišnikom. Zgodbo Strganega čevlja pa smo zagotovo že vsi kdaj občutili.
Icotovi zobi (Eyeceeou – Iztok Šumatič, Vid Turica, Filip Vadnu, Karlo Petrović, Tibor Pernarčič). Po odličnem Eyeceeoujevem albumu Bedak in sila smo vsi čakali novo presenečenje. In presenetil je z bandom. Njegova družbenokritična besedila so jasna, zasedba pa Malega princa zelo elegantno pospremi na pot iz 'butastih provinc'.
Robert Petan. Trenutno še vedno aktualen zmagovalec Kantfesta. Njegova besedila, ki jih začini še s pravim angleškim humorjem, so zelo sveža, izredno povedna in sporočilna. Morda bi kdo lahko podvomil o resnosti njegovih tekstov, a kaj ko jih zna zelo dobro argumentirati.
Pijammies (Tadej Šepec, Jošt Lampret, Blaž Avsenik, Mark Žakelj, Gaj Bostič). Zasedba, ki je kar kmalu po nastopu v oddaji vzbudila pozornost širše javnosti, pred mesecem dni pa so izdali svoj prvenec Pijammies. Hitro so našli svoj prepoznavni zvok in fantje gredo zdaj samo še proti vrhu.
Robert Jukič kvartet (Ana Bezjak, Anže Vrabec, Žiga Smrdel, Robert Jukič). Le poslušaj je zame osebno ena najlepših balad. Skladbo smo slišali že v kar nekaj različnih izvedbah, ampak s kvartetom, ki ga je za oddajo zbral Robert, pa dobi nove dimenzije.
Zakaj na vinilni plošči?
Sem ljubiteljica vinilnih plošč, trenutno je to zame še vedno medij, ki ga ne moreš samo bežno poslušati, je medij, ki mu moraš posvetiti pozornost. Ko ploščo vzameš iz ovitka, si jo ogledaš in potem položiš na gramofon, se usedeš in jo res poslušaš. To ni instant medij. Pri vinilki je pomemben tudi ovitek, mene osebno mora nagovoriti. Zato sem še toliko bolj vesela, da je naš ovitek oblikovala Ljubica Čehovin-Suna, saj njeno delo zelo cenim. Skratka, vinilka zato, ker si glasba na njej res zasluži pozornost.
Nam lahko opišete, kako potekata priprava in izvedba oddaje, na kaj vse morate misliti, ko delate neposreden prenos? Izvajalce slišimo in tudi vidimo na videu?
Oddaja je zdaj že kar precej utečena, saj jo ustvarja stalna ekipa, to sta tonski mojster Grega Samar in producent Tone Jurca, videa sta Matjaž Šercelj in Jernej Pogačnik ter moj sovoditelj Milan Krapež. Vedno je zraven tudi asistent tehnike: Damir Ibrahimkadić, Cole Moretti ali Gašper Vodlan. Večinoma oddajo pripravlja ta ekipa, včasih pa se seveda tehnična ekipa zamenja. Pri pripravi veliko pomaga tudi celotno glasbeno uredništvo 1. programa, moji kolegi, ki tudi kdaj prevzamejo vodenje, poskrbijo za tekoč video prenos, velike težave pa vedno reši urednica uredništva Simona Moličnik. Potek je približno takšen: najprej je treba z glasbeniki uskladiti datum, nekaj dni pred oddajo je treba uskladiti vse tehnične podrobnosti. Za vsako oddajo posebej pripravimo radijski spot, spletno napoved, na dan oddaje pa tudi video napoved. V torek smo v studiu že od zjutraj, priprava studia, tonska vaja, popravki in potem ob 12.15 v živo radijski in video prenos.
Kako blizu perfekciji ste se približali s to ploščo?
Ko smo začeli pripravljati oddajo, nismo razmišljali o tem, da bi posnetke kadarkoli izdali. Oddaja namreč teče v živo, kar pomeni, da ima vsak samo eno možnost, tako glasbeniki kot tehnična ekipa. Popravkov ni, nasnemavanj pa tudi ne. Tudi postprodukcije ni. Velikokrat je za našo tehnično ekipo velik izziv pripraviti dober zvok. Studio ni ogromen, potrebnega je veliko premisleka in znanja, a posnetki so vsak teden odlični. Tako odlični, da jih lahko brez težav predvajamo tudi v dnevnem programu. In na 1. programu boste lahko zelo velikokrat slišali prav posnetke iz Prve vrste, pa niti ne boste vedeli, da gre za živi posnetek. Iz tega se je potem porodila ideja o pripravi plošče. Za vinilko je posnetke masteriral Miro Prljača. Vsi na neki način težimo k perfekciji pri oddaji, rezultat pa je vinilna plošča.
Opišite sebe in svoj odnos do glasbe.
Moj odnos do glasbe se je skozi leta razvijal in tudi spreminjal. Kot glasbena urednica nacionalnega radia seveda do glasbe in glasbenikov, ne glede na zvrst, gojim veliko spoštovanje, prav tako do poslušalcev. Nacionalni radio ugajati, vendar hkrati tudi izobraževati. Zato mi poseben izziv predstavlja prav predvajanje glasbe, ki nima veliko druge medijske pozornosti, a bi si jo zaslužila. Je pa glasba tudi zasebno velik del mojega vsakdana.
Kot glasbena urednica nam povejte, kje je po vašem mnenju slovenska glasba ta hip? V katerih zvrsteh smo odlični, kje malo manj?
V tem trenutku slovenski glasbi zelo manjkajo koncerti v živo. Če pa govorimo o razvoju, zelo manjka zavedanje o tem, kako izvrstne glasbenike imamo v Sloveniji. In to prav v vseh zvrsteh.
Zakaj je tako pomembno, da v slovenskem prostoru svoje mesto najdejo tudi izvajalci, ki so vrhunski, a nekomercialni. Jim vi lahko pomagate do večje prepoznavnosti z novo ploščo?
Pomembno je zato, ker ima ameriška instant produkcija prevelik vpliv. Danes pa se res lahko že vsak usede za računalnik in ustvarja glasbo. Vsekakor s ploščo lahko opozorimo na pestrost slovenske glasbene krajine in na odličnost izvajalcev.
Napisala: Lidija Petek Malus // Fotografije: Adrian Pregelj, Lea Čehovin
