Po njihovih besedah zakon ne dopušča posebnih dogovorov ali odpisov, zato bo moral svoj dolg poravnati do zadnjega centa.
Odločitev prebivalca nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, da zavestno in namerno preneha plačevati obvezni prispevek za javno radiotelevizijo (Rundfunkbeitrag), je privedla do nenavadnega administrativnega zapleta, kakršnega tamkajšnje pravosodje še ne pomni. Walter S. iz okrožja Böblingen je prispevek prenehal plačevati aprila 2023.
Zaradi dejanskega dolga bi moral prejeti opomin za nekaj sto evrov, namesto tega pa je na pristojno občinsko sodišče prispel uradni izvršilni zahtevek z astronomsko vsoto, ki je šokirala tako javnost kot pravne kroge. Walterjev dejanski dolg je znašal približno 600 evrov, v izvršilnem nalogu pa je bilo navedeno, da naj poravna kar 1.042.026 evrov.
Služba za izterjavo, ki ta postopek vodi v imenu javne radiotelevizije Südwestrundfunk (SWR) iz Stuttgarta, je potrdila pristnost dokumenta in priznala, da je šlo za »nesrečno napako«. Ob tem so poudarili, da ni šlo za okvaro računalniškega sistema ali baze podatkov, temveč za človeško napako. Primer so v javnost spravili aktivisti, ki nasprotujejo obveznemu plačevanju RTV-prispevka.
Opozorili so, da lahko takšni dokumenti povzročijo velik psihološki pritisk in ogrozijo finančno varnost posameznikov. V spornem dokumentu, sestavljenem v Kölnu, je bilo zapisano, da »terjatev v višini 1.042.026 evrov obstaja v celoti«. Ko je zgodba prišla v medije, se je SWR uradno opravičil za nastalo nevšečnost. Vodja oddelka pri SWR Nikos Seele je priznal, da navedeni znesek nima nobene povezave z dejanskim dolgom in da gre za hudo administrativno napako. Tiskovni predstavnik službe za izterjavo Dennis Sponholz je pojasnil, da poteka interna preiskava, s katero želijo ugotoviti, kako je lahko zaposleni v dokument vnesel toliko dodatnih ničel.
Čeprav je v tem primeru prišlo do očitne napake, je pomembno vedeti, da neplačevanje RTV-prispevka v Nemčiji sproži strog zakonski postopek. Najprej zavezanec prejme opomin, pri katerem se obračuna tudi zamudna pristojbina v višini najmanj osem evrov. Če opomin ignorira, sledi uradna odločba o ugotovitvi dolga, ki predstavlja pravno podlago za kasnejšo prisilno izterjavo. Če dolg ostane neporavnan, sledi še zadnji opomin, nato pa se zadeva preda carini ali sodnim izvršiteljem, kar povzroči dodatne stroške.
Na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova lahko pristojni organi blokirajo bančne račune, zarubijo del plače ali zasežejo dragocenosti. V skrajnih primerih lahko sodišče odredi tudi izjavo o premoženjskem stanju. Če posameznik to zavrne, se lahko znajde v registru dolžnikov Schufa, sodišče pa lahko celo odredi prisilni pripor zaradi privedbe.
Za Walterja S. ta nenavadna napaka ne pomeni odpisa dolga. SWR še naprej zahteva plačilo dejanskih 600 evrov. Po njihovih besedah zakon ne dopušča posebnih dogovorov ali odpisov, zato bo moral svoj dolg poravnati do zadnjega centa – le da tokrat brez milijonskega dodatka.