Sem 35-letna ženska, ki je pred tremi leti postala mamica. Oče otroka me je pred nekaj meseci čez noč zapustil in se odselil v tujino zaradi poslovnih razlogov ter mi dal jasno vedeti, naj na njegovo pomoč pri vzgoji ne računam. Najprej sem mislila, saj bo že, zdaj pa opažam, da nekako ne zmorem, občutek imam, da sem slaba mama. Glede na zahtevno službo in željo po čim bolj uspešni karieri se nikoli nisem poglabljala v materinske nasvete, mislila sem, da to nekako z otrokom pride samo, vendar sem izgubljena. Ne vem, ali sina vzgajam prav, poleg tega ima občutek, da ga bom brez očeta težko vzgojila v pravega moškega. Čustva, povezana z nekdanjim partnerjem, sem nekako razčistila, vendar pa si tudi ne predstavljam, da bi nov moški mojemu sinu lahko igral očeta. Svetujte mi, prosim.
Lara
Spoštovana Lara, verjetno spadate med ženske, ki so pri dvajsetih bežale od materinstva, zdaj ko vas je doletelo, pa niste občutili tega, kar so vam ves čas govorili oziroma kar ste predvidevali. Spomnite se, kaj vam v otroštvu dajalo občutek varnosti in iskrene ljubezni, nato se vprašajte, ali tudi sami vložite dovolj truda in energije, da se vaš sin lahko počuti ljubljeno, kot ste se verjetno počutili vi. Nehajte se bati, znebite se strahov in imejte v mislih, da v vlogi matere ni drugih meril, vsaka mati sama čuti, kaj je za njenega otroka najboljše, seveda v okvirih normalne vzgoje.
Upoštevajte pa nekaj manjših splošnih nasvetov, ki so nekakšno vodilo k primerni in učinkoviti vzgoji. Ko imate z otrokom kosilo, večerjo, ugasnite televizijo in utišajte telefon, saj so obroki tisti redek trenutek, ko lahko skupaj resnično uživata. Otrok bo v tem času veliko pridobil in se z vašo pomočjo tudi kaj novega naučil. S tem boste dosegli tudi, da bo jedel bolj zdravo, kar je zelo pomembno. Ko gre spat, bo zelo cenil, če si boste vzeli nekaj trenutkov zanj in mu prebrali pravljico ter ga vprašali, kako je preživel svoj dan. Večerni ritual mu bo vlival občutek varnosti.
Vse raziskave potrjujejo, da se otroci bolje razvijajo, če so obkroženi s toplino in razumevanjem staršev. Takšen odnos, obogaten s kakšnim objemom in poljubčkom, vpliva tudi na višjo stopnjo njegove samozavesti in zmanjša agresijo ter nedružabnost pri otroku. S sinom se ob prostih uricah igrajte, izobražujte, ukvarjajta se s kakšnim športom, kuhajta, lotita se hišnih opravil, skratka, ni pomembno, kaj z njim počnete, pomembno je, da sta skupaj, srečna. V tem primeru se vloga očeta, ki ni prisoten z leti, počasi zradira brez večjih posledic. Ko bo vaš sin odrasel, boste morda zelo presenečeni, kako lepe spomine ima na otroštvo, ki ste mu ga podarili vi.
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
