Občutek notranje praznine: kaj pomeni in kako se ga znebiti

Občutek notranje praznine: kaj pomeni in kako se ga znebiti (foto: profimedia) profimedia
12. 10. 2020

Imate občutek notranje praznine? Niste sami, vzrokov za praznino pa je več. Družinska terapevtka Kaitlyn Slight je najprej omenila praznino, ki nastane, ko nekaj pogrešate v življenju. Manjkajoči del je lahko tudi ljubljena oseba, ki se je odselila ali umrla.

Notranjo praznino pa lahko občutite tudi zato, ker zapostavljate sami sebe in ne prisluhnete svojim željam. Sami sebe lahko zanemarite nenamerno in nezavedno, morda zato, ker stremite k perfekcionizmu, ali ker potrebujete nenehno odobravanje drugih. Nase lahko pozabite tudi zato, ker vso pozornost posvetite karieri ter se zato premalo gibate in ne spite dovolj. »Posledice zanemarjanja prinašajo tesnobo, depresijo, krivdo in sram,« je še povedala Slightova. Njeni pacienti so omenili še, da jih delo ne izpolnjuje, da se počutijo neuspešni, da niso zadovoljni s svojimi odnosi in v njih ne najdejo nič razburljivega.

Svoje občutke so s praznino in ne z žalostjo opisali tudi pacienti Ashley Eder, ki se borijo z depresijo. »To vrsto praznine občutijo zato, ker jim ni veliko mar zase, nič jih ne zanima in nimajo dovolj energije, da bi karkoli počeli,« je razložila psihoterapevtka Ederjeva.

Če tudi vi občutite praznino, poiščite pomoč pri terapevtu. To je pomembno predvsem zato, da bo lahko preveril, ali vas muči tudi depresija. Kako se boste lotili praznine, pa je odvisno od vzrokov zanjo. Slightova in Ederjeva sta ponudili nekaj predlogov.

1. Priznajte si praznino

»Če je vaša praznina podobna ogromni luknji, si jo priznajte, ob tem pa bodite prijazni do sabe. Ne ozmerjajte se, ker se tako počutite in ne odmislite ali na silo spreminjajte občutkov,« je svetovala Ederjeva in nadaljevala: »Ko je vzrok za praznino smrt ljubljene osebe, si ne očitajte jeze, ker dolgo žalujete. Izguba je huda preizkušnja in čeprav se občutki sčasoma spreminjajo, nikoli niso povsem sprejemljivi. V takem primeru se pač naučite živeti skupaj z luknjo, nastalo zaradi smrti vam drage osebe. Včasih pa luknja nastane, ker ste v otroštvu pogrešali ljubezen. To ne pomeni, da niste odraščali v ljubeči družini, ampak da so manjkale nekatere vrste ljubezni in skrb staršev, kar pogrešate in se vam zdi nemogoče nadoknaditi.«

Ederjeva je priporočala, da se s sabo pogovorite z veliko mero sočutja, brez očitkov in jeze.

2. Dnevno si privoščite čas zase

»Utišajte željo, da bi praznino nadomestili z zunanjimi stvarmi. Ne polnite je z mamili, alkoholom, televizijo, računalniškimi igrami ali čem drugim, raje preživite čas s sabo. Dragocene ure namenite samoraziskovanju, izbrskajte svoje želje, strahove, upe in sanje. Na tak način bo vaš dan dobil nek smisel, ki bo pozitivno vplival tudi na vašo prihodnost,« je povedala Slightova in opozorila, da so pri posameznem človeku učinkovite različne aktivnosti. Priporočala je meditacijo in pisanje, oboje namreč pomaga, da se oseba osredotoči nase. »V začetku se boste morda počutili nelagodno, toda z vsako vajo si boste namenili več časa in energije, sčasoma vam bo postalo mar zase in praznina se bo začela krčiti,« je še dodala.

3. Raziščite svoje trenutne občutke

Ederjeva je priporočala naslednjo vajo: »Naravnajte uro na pet minut in medtem pobrskajte po svojih trenutnih čustvih. Ni nujno, da se zatrese zemlja, lahko ugotovite tudi, da se dolgočasite, da ste nezbrani ali radovedni. V primeru, da se vam zatika pri imenovanju čustev, si pomagajte s spletom. Kliknite na google in poiščite seznam občutkov. Lahko si tudi izberete del telesa, na primer roko, in naštejte, kaj čutite. Od temperature, do napetosti mišic ali trzajev. Gre za kratke intervale, ki pa so pomembni, ker si boste na nek način dovolili prepoznavanje občutkov. Postopoma boste napredovali in začeli zaznavati pomembnejše občutke v daljših časovnih obdobjih.«

4. Preiščite občutke praznine 

Slightova je sestavila koristen vprašalnik, na katerega si lahko odgovorite med sprehodom ali ob kavici.

  • Sem pretirano kritičen do sebe ali se primerjam z drugimi?
  • Si privoščim pozitivne misli?
  • Ali morda opazim le napake in se ozmerjam, češ da sem neumen/a ali grd/a?
  • Se v odnosih z drugimi moja čustva upoštevajo, ali pa jih morda jaz podcenjujem?
  • Naredim kaj za svoje dobro telesno počutje in zdravje?
  • Sem s čim zasvojen zato, da bi se izognil/a svojim čustvom?
  • Se osredotočam le na potrebe drugih ljudi?
  • Kaj bi rad/a dokazal/a ali pridobil/a?
  • Krivim sebe za stvari, na katere ne morem vplivati?
  • Čutim do sebe enako sočutje, kot ga čutim za prijatelje in družinske člane?
  • Ali zagovarjam svoje odločitve in spoštujem svoje mnenje?

5. Pohvalite se

V otroštvu je marsikdo pomanjkanje čustev izrabil kot izgovor, da ga ne bi pretirano zaneslo. »V tem primeru pobrskajte po spominu in se za vsako uspešno odločitev pohvalite. Ne pozabite, ko si majhen in nemočen, je dobra izbira veliko vredna,« je izpostavila Ederjeva in dodala nasvet: »Privoščite si in današnji dan namenite svojim čustvom. Veliko morate nadoknaditi, zato ne prehitevajte, ampak si vzemite dovolj časa. Zamenjava starega načina obnašanja ni možna čez noč.«

Občutek praznine lahko vodi do bolečih misli – ni vredno živeti ali saj je vse brezupno. Slightova je za take primere vnovič priporočila strokovno pomoč: »Psihoterapevt vam lahko pomaga izkopati skrite razloge za vaša čustva in vas opogumi, da sami izberete način, kako boste dosegli pozitivne spremembe. Zelo pomembno je, da si priznate in sprejmete občutek praznine, pomembno pa je tudi, da ste sočutni, prijazni do sebe. Bodisi da vas muči težko razmerje, izguba ali namen in smisel, ne prezrite, da si zaslužite polno in izpolnjeno življenje.«

Vir: PsychCentral

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri