Brian Merchant je za spletno stran Motherboard spisal prispevek, ki je do kosti pretresel vsaj trideset milijonov Američanov, ki glede na statistike Wall Street Journala redno gledajo porno vsebine na spletu.
Trideset milijonov je sicer veliko več, kot so kazale anonimne ankete iz leta 2013, po katerih naj bi 12 odstotkov ljudi (vendarle) priznalo, da občasno zaide na XXX vsebine. In kako to vedo?
Vsem, ki vam gredo občasno na živce obvestila o piškotkih, ki jih morate na spletnih straneh, ki jih obiskujete, občasno potrditi, da vam te umaknejo sitna obvestila, ki zastirajo pogled na vsebino, zaradi katere ste sploh priklikali na dotično spletno mesto, so že eno takšnih znamenj, ki bi vam morali dati misliti, da se - čeprav ste v svoji sobi s svojim laptopom morda sami - tam zunaj vseeno beleži vse, kar tisti hip pač počnete s svojo miško. A stvari so še veliko bolj kompleksne. Bi vas presenetilo, da vam na spletu sledijo vsiljivi oglaševalski sistemi, iskalniki pa se kar sproti učijo vse o vaših običajnih iskalnih navadah? In na muhi imajo seveda tudi obiskovalce porno vsebin.
Če gre verjeti (in žal mu gre verjeti) programerju in računalniškemu inženirju Brettu Thomasu iz San Francisca, ki si kruh služi prav v spletni industriji za odrasle in s katerim se je avtor prispevka ob priliki odkrito pogovarjal za šankom nekega bara, so stvari zaskrbljujoče. Thomas je namreč kar takoj demantiral izhodiščno tezo, da je porno industrija nekako izvzeta iz spletnega Big Brotherja. Kar 88 odstokov od 500 ameriških porno strani ima namreč instalirane takšne ali drugačne sledilne elemente tretjih oseb (od googla do oglaševalskih mrež) in kar 91 odstotkov spletnih strani z vsebinami, ki se nanašajo na tudi občutljive zdravstvene informacije o brskalcu, podatke 'deli' s t.i. tretjimi osebami.
"Če ste v aktualnem letu 2015, pa čeprav z uporabo iskanj v zasebnem oknu, gledali porno vsebine, lahko pričakujete, da se bo vaša zgodovina iskanj enkrat nekje javno pojavila in se prilepila na vaše ime," je bil Thomas jasen že v svojem blogu, ki ga je naslovil Spletni porno bo naslednji veliki škandal kršitve pravice do zasebnosti (blog je napisan v angleščini).
Thomas skratka pravi, da premorejo vaši brskalniki, pa naj je to Chrome, Safari ali karkoli že uporabljate, svojo lastno, unikatno sestavo, in ko se skupaj z njimi podajate v širna spletna prostranstva, tam seveda puščate svoje 'prstne odtise'. Strokovnjak, ki mu niti ni potrebno biti vrhunski, bo iz teh odtisov znal razbrati Facebook, NYTimes, ali pa pornotubo z žgečkljivimi vsebinami. Dovolj je že en sam nebodigatreba z malce več znanja računalništva, pa se bo moral svet soočiti z nekakšnim 'pornoleak' škandalom. Pred slednjim ne bodo obvarovani niti tisti, ki na svojih računalnikih brišejo zgodovino iskanj ali uporabljajo zasebne poti iskanj. Z dejstvom, da je zasebnost na spletu mogoča, je pač le navaden mit in s tem se gre pač sprijazniti.
Če se komu vse skupaj ne zdi omembe vredno, saj smo konec koncev vsi le krvavi pod kožo, naj pomislijo navkljub 21. stoletju pomislijo na tiste dele tega sveta, kjer so posamezniki še vedno preganjani zaradi svoje spolne usmerjenosti. Že dejstvo, da bi jih nekdo povezal s pogostejšim obiskovanjem spletnih strani, namenjenih homoseksualnim vsebinam, bi namreč lahko te ljudi tudi življenjsko ogrozilo.
Kaj nam je torej storiti?
Tehnično se je danes praktično nemogoče popolnoma ogniti sledljivosti, je prepričan Thomas, popolna anonimnost pa je praktično nekompatibilna z odprtostjo interneta, tako da bomo očitno pač morali sprejeti tudi potencialno zelo neprijetne posledice, o katerih zaenkrat že ugiba Thomas.
S Thomasom se zgolj do neke mere strinja Cooper Quintin iz podjetja Electronic Frontier Foundation, ki pa je vendarle mnenja, da je veliko verjetnejši scenarij tisti, da bi v primeru vdora v baze podatkov pornografskih strani hekerje bolj zanimale številke kreditnih kartic in IP-ji uporabnikov, ki bi jih bilo mogoče prodati oglaševalcem, da bi ti še malo bolj targetirano ponujali svoje produkte tej specifiki populacije.
In medtem ko stroka razpravlja o morebitno perečih problematikah bližnje prihodnosti iluzij spletne anonimnosti, o katerih se trenutno aktualni zakonodaji niti sanja ne, je v razmislek na tem mestu za epilog, ki bo morda utišal nepotrebne strahove in pretirano slabo vest, morda še najbolj primeren zapis z zadnje strani knjižne uspešnice francoske pornozvezde Ovidie, ki je med drugim tudi diplomirana filozofinja, Porno manifest. Takole pravi ...
- "Da si še nikoli niste ogledali pornografskega filma? Debela laž! Priznajte, da ste vsaj poškilili. Ob različnih škandalih z videoposnetki zvezdnikov se je žgečkljivim podobam skoraj nemogoče izogniti. To pridno izkoriščajo tudi mediji za povečanje svoje gledanosti, čeprav se ob tem seveda dostojanstveno zgražajo. Naglas večina trdi, da je vse to brezveze, natiho pa vsak ve, da ga pogled na intimnost vznemirja. In v tem ni nič slabega! 'Zdravlju ljudi precej bolj škodi družba, v kateri živimo, kakor mi, ki delamo v pornu,' trdi Ovidie."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
