Da bi modo res bolj trajnostno potrošili, je po Schröder treba kupovati bolj zavestno in manj.
Danes lahko skoraj vse najamemo, si delimo ali izposodimo. Ampak oblačila? V Nemčiji je to še vedno niša, ki pa očitno zadene bistvo mlajših. Naj gre za avtomobile, orodje ali knjige: za Carino Breisch je povsem normalno, da stvari najema ali si jih izposoja. »Zakaj si ne bi izposojali oblačil?« se je Breisch nekega dne vprašala. Ko je Stuttgarčanka še živela v skupnem stanovanju, je bilo povsem običajno, da si je pomagala v omarah sostanovalk. Tako skoraj nikoli ni potrebovala ničesar novega.
Na leto 60 kosov oblačil
Po podatkih nemškega Zveznega ministrstva za okolje (BMUV) Nemci v povprečju kupijo šestdeset kosov oblačil na leto. Zaradi »hitre mode« (fast fashion) prihajajo novi trendi in kolekcije na trg v vedno krajših intervalih. Ta so pogosto poceni in omogočajo kratkoročno zadovoljitev potrošniških želja. Pri tem se vsak peti kos oblačila skoraj nikoli ne nosi.
Svetovna proizvodnja oblačil se je od začetka tisočletja več kot podvojila. »Izpolnjeni so vsi znaki pretiranega, nevzdržnega razvoja,« piše na spletni strani BMUV. Nasprotje tej smeri se imenuje »počasna moda« (slow fashion), kjer je v ospredju trajnost. Po reprezentativni anketi okoljske organizacije Greenpeace, je izposoja oblačil pri komercialnih ponudnikih še vedno niša. Skupno je le sedem odstotkov vprašanih že kdaj najelo oblačila pri komercialnem ponudniku. Pri mladih pa je ta model očitno bolj priljubljen: med 18- do 29-letniki jih je bilo že 15 odstotkov.
Modne naročnine kot protiukrep
»Mislila sem si, da mora vendarle obstajati kaj takega,« pravi Breisch. Na spletu je raziskovala in naletela na enega od komercialnih ponudnikov: »Kleiderei«. Tam lahko stranke sklenejo naročnino in si za 29 evrov na mesec hkrati izposodijo štiri kose oblačil ter jih po potrebi zamenjajo za nove. Trgovine so v Kölnu, Freiburgu in Berlinu – kmalu pa tudi v Stuttgartu, kjer bo Breisch odprla svojo poslovalnico. Direktorica »Kleiderei« je Lena Schröder. Od leta 2016 vodi trgovino v Kölnu.
Schröder, diplomirana modna oblikovalka, je med študijem ugotovila, da ji tekstilna industrija kot celota ni všeč in da je ne želi dodatno podpirati s svojim delom. V svojih trgovinah opravlja tudi veliko ozaveščevalnega dela. To je proces, ki bo trajal še nekaj let, »dokler tudi povprečna nakupovalka ne bo odprta za izposojo oblačil«.
Najem oblačil je dober za okolje
Da bi modo res bolj trajnostno potrošili, je po Schröder treba kupovati bolj zavestno in manj. Z izposojo imajo stranke možnost večje raznolikosti. Dolgoročno pa bi moral trend iti v smer, da oblačila uporabljamo dolgo, občasno pa si kakšen kos izposodimo. »Enostavno se mora manj proizvajati in manj potrošiti,« je povedala Schröder. Nemški zvezni urad za okolje (Umweltbundesamt) z vidika okoljske sprejemljivosti med drugim svetuje, da si oblačila najemamo oziroma izposojamo. To lahko deluje v krogu znancev, medtem ko danes več spletnih portalov ponuja oblačila za najem.
Tudi popravila prispevajo k daljši življenjski dobi
Srednje velika modna in oblačilna podjetja pomenijo kakovost, vrednost in dobro prileganje, sporoča predstavnica Zveze nemške tekstilne in modne industrije. S tem so v trendu, ko gre za oblačila, ki dolgo trajajo, jih je mogoče popraviti ali vključiti v krožne sisteme. Najemni in izposojevalni sistemi pri delovnih oblačilih so pomembni poslovni modeli nemških tekstilnih podjetij. Klasična maloprodaja ima model prodaje blaga, pravi predstavnik Zveze trgovcev s tekstilom, obutvijo in usnjenimi izdelki (BTE): »Trgovina dela to, kar želi kupec.« Izposoja je zanimiv model in če postane trend, mu bo trgovina sledila. Ampak: oblačila so tipično potrošno blago, ki ga ni vedno mogoče popraviti. In nekatere stvari si kupci preprosto želijo kupiti nove. »Ne želijo nositi sosedovih spodnjic.«