Začetna misel za vse, ki bi si radi razgibali življenje z (bolj ali manj) škodljivim ali zlonamernim ogovarjanjem: Naj se še tako trudite, da bi nekomu omadeževali ugled, boste na koncu najbolj škodili zgolj sebi.
Zveni odlično, mar ne? Morda boste za dobro mero želeli še zavrteti molilni mlinček, da bo karma zanesljivo skrajšala strupeni jezik. Toda, ali bo karma res poskrbela za pravično kazen?
Naj vas razveselim z dobro novico – bo. Tako vsaj kažejo zbrani podatki. Raziskava, objavljena v evropski reviji Social Psychology, trdi, da ima pravica dolgo roko in neusmiljen bič.
Študija je izpostavila, da okolje plodne in pridne obrekljivce dojema kot šibke osebnosti ter ljudi brez socialnega čuta. Zato jih drugi ne marajo, se jim izogibajo in ne želijo vzpostaviti tesnejših stikov z njimi. Pravično, kajne?
Žal vsi do neke mere ogovarjamo in razširjamo nepreverjene čenče. Druge študije so prenašanje izmišljotin in polresnic prepoznale kot pomembne, saj se na tak način širijo informacije v družbi. Istočasno so iste raziskave postregle tudi s trditvijo, da se z opravljanjem zmanjšujeta družbena moč in ugled obrekljivca. Skratka, bolj kot opravljate, hitreje bledi VAŠ ugled, kajti z vami začnejo povezovati negativno nalepko, na kateri piše škodeželjen in lažnivi obrekljivec.
Ljudje z druge strani, torej tisti, ki za hrbtom ne šepetajo strupenih pripomb, ampak vselej najdejo za druge prijazne besede, tudi ko jih ni zraven, so po opravljenih raziskavah v družbi priljubljeni, zaželeni.
Tako pač to deluje.
Vir: Richard Newton
