Obvezno označevanje hranilne vrednosti živil

15. 11. 2016 | Vir: Jana
Deli
Obvezno označevanje hranilne vrednosti živil (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Čez slab mesec dni (13. 12. 2016) bo na območju celotne Evropske unije stopila v veljavo uredba o obveznem označevanju hranilne vrednosti pakiranih živil. Informacije, ki so bile do zdaj prostovoljne, tako postajajo obvezne.

Novost je pomembna za potrošnike, saj bomo dobili vpogled v hranilno sestavo živil – njihovo energetsko vrednost, količino maščob, sladkorjev in drugih hranil. Navajanje teh podatkov bo obvezno tudi v spletnih trgovinah.

Na policah je več enakovrednih izdelkov različnih proizvajalcev. Zdaj bomo imeli potrošniki končno na voljo informacije, s katerimi bomo lahko izbrali živilo, primerno našemu življenjskemu slogu in načinu prehranjevanja. Lahko bomo izbrali izdelek z manjšo količino sladkorja, maščobe, z več vlakninami ... Vsega tega namreč samo iz naštetih sestavin ne moremo razbrati. Da ne gre brez zakona, so pokazali rezultati vseevropske raziskave označevanja hranilnih vrednosti, kjer se je Slovenija znašla na zadnjem mestu, saj je bil delež označenih živil samo 70 % (v veliki Britaniji je bilo takih živil 97 %). Še leta 2015 je bilo na policah naših trgovin kar 21 % predpakiranih izdelkov brez označbe hranilnih vrednosti.

Od sredine decembra pa teh živil ne bo več, z izjemo majhnih pakiranj ter nekaterih osnovnih nepredelanih živil.

Nova odredba predstavlja nov izziv, ne samo za proizvajalce, temveč tudi za oblikovalce embalaže. Ker so laboratorijske analize hranilnih vrednosti zelo drage, zakonodaja dopušča, da proizvajalci hranilno vrednost izračunajo glede na sestavo živila in količino sestavin, oz. jih povzamejo po podatkih iz literature.

Od 13. decembra bodo proizvajalci na embalaži morali navesti podatke o energetski vrednosti živila, količini skupnih in nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Navedba vseh preostalih hranil pa še vedno ostaja prostovoljna. Tako žal ne bo obvezno navajanje količine prehranskih vlaknin, ki so predvsem v zelenjavi in polnozrnatih izdelkih iz žit. Po opravljenih raziskavah jih Slovenci ne pojemo dovolj (20 g na dan, namesto priporočenih 30 g).

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol