Očetovstvo nekoč in danes - dejaven oče uživa v starševski vlogi

Očetovstvo nekoč in danes - dejaven oče uživa v starševski vlogi (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
2. 6. 2018

Kdaj se je začelo govoriti o sodobnem, skrbnem očetovstvu? In kdo je sodoben oče?

Vedno bolj pogosto in običajno postaja, da sodoben moški prevzema bolj skrbstveno vlogo v družinskem življenju oziroma se to od moškega vsaj pričakuje. Govori se o novih tako imenovanih skrbnih očetih. Uvajajo se politike, kot so očetovski in starševski dopust, ki pripomorejo in omogočajo bolj enakovredno starševstvo. A očetje so raznolika skupina moških, ki morajo v vsakdanjih življenjih prav tako iskati ravnotežje med normami dobrega očeta, družbeno pričakovanimi spolnimi vlogami in zahtevami na trgu dela, pove dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, ki je med drugim soavtor knjige Očetje: Kratke zgodbe o sodobnem starševstvu.

Nekoč in danes

Včasih je bilo popolnoma običajno, da je moški prišel iz službe, ženska mu je takoj ob prihodu postregla z večerjo, otroci pa so bili že v posteljah. »To je družinski model, ki se je začel uveljavljati z nastopom industrijskega kapitalizma in v katerem je imel oče vlogo prehranjevalca družine. Ta model je v Sloveniji najbolj načel množičen vstop žensk na trg dela po drugi svetovni vojni. Dolgo je to preprosto pomenilo, da so ženske opravljale dva »šihta«, enega v službi in drugega doma. Danes so razlike med ženskami in moškimi pri delitvi dela doma največje pri gospodinjskih opravilih, medtem ko si skrb za otroke partnerji delijo bolj enakovredno. Po raziskavi, ki smo jo opravili v okviru projekta Očetje in delodajalci v akciji, je danes za očete v Sloveniji celo nekoliko bolj pomembno, da otroku ponudijo čustveno oporo, kot da zagotavljajo finančno preskrbo družine,« pove dr. Šori. Hkrati opozori, da so moški z vse večjim vključevanjem v družino v zadnjih desetletjih bistveno razširili spekter izkušenj, doživetij in praks. »Kot piše Raewyn Connell, nega dojenčka pomeni razvijanje drugačnih zmožnosti moškega telesa, kot so tiste, ki se razvijejo v vojni, športu ali industrijskem delu; prav tako pomeni doživljanje drugačnega ugodja. Ne govorimo samo o spreminjanju tega, kaj pomeni biti oče, ampak tudi tega, kaj pomeni biti moški. Danes je popolnoma običajno na ulici srečati moškega z dojenčkom.«

Kaj se pričakuje?

Čeprav se zdi, da so se skrbni očetje kar naenkrat »pojavili«, so seveda obstajali skozi celotno zgodovino, pove dr. Iztok Šori. »A danes je drugače predvsem to, da je v zadnjih treh desetletjih skrben in vključen oče postal močan družbeni ideal.« Na ravni politik je eden od njegovih kazalnikov uvajanje očetovskega dopusta, ki ga v Sloveniji izkoristi velika večina (več kot 80 odstotkov) očetov. »Razen tega, da bo koristil očetovski dopust, se od sodobnega očeta pričakuje, da se bo med nosečnostjo udeleževal aktivnosti, povezanih z rojstvom, bo prisoten pri porodu, ponudil podporo materi in skrbel za otroke ter jih vzgajal.« Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Filozofske fakultete v Ljubljani še dopolni, da dejaven oče uživa v svoji starševski vlogi. »To pomeni, da je zelo rad z otrokom, ne glede na njegovo starost, in ko je z otrokom, je resnično z njim; otroka spodbuja k dejavnostim in se vključuje v dejavnosti, ki jih predlaga ali vodi otrok. Zaupa samemu sebi in ga ni strah biti z otrokom.« Na drugi strani kot negativne očetovske podobe služijo odsotni in tako imenovani »vikend« očetje. »Takšne oznake so lahko tudi krivične, saj vzbujajo vtis, da se vloge skozi življenjski in družinski ciklus ne spreminjajo in jih lahko svobodno izbiramo. Kot primer je tako imenovano novo očetovstvo nekoliko bolj prisotno pri bolj izobraženih in bolj premožnih moških. Vendar raziskave hkrati kažejo, da imajo očetje iz delavskega razreda in nižjega srednjega razreda manj možnosti za usklajevanje dela in družine ter s tem možnosti, da bili bolj vključeni v družino,« pove Šori.

Vzpostavitev vezi

Zakaj je dobro biti aktiven oče že ob rojstvu otroka oziroma pred njim? »V prvih dneh, tednih in mesecih po rojstvu se vzpostavlja čustvena navezanost med dojenčkom in pomembnimi osebami,« pove razvojna psihologinja. »Varna navezanost med dojenčkom in mamo oziroma očetom se vzpostavi, če starš prepoznava dojenčkove potrebe in čustva ter se nanje odziva, če je občutljiv za dojenčkovo vedenje, se z njim pogovarja, ga pestuje, ljubkuje. Varna čustvena navezanost v obdobju dojenčka je varovalni dejavnik za poznejši razvoj malčkov in otrok, zlasti uspešno socializacijo in čustveno stabilnost. Prav zato je pomembno, da oče vzpostavi neposredno interakcijo z dojenčkom že takoj po rojstvu in mu tako sporoča, da je pri njem varen,« svetuje dr. Marjanovič Umek in omeni, da je to pomembno tudi za očetovo samozavest in preseganje strahu ali prepričanja, da je oče pomemben pozneje v razvoju otroka, ko ta že zna hoditi in govoriti. »Zanimivo je, da so očetje, ki so veliko časa preživeli z dojenčkom, dobro razumeli njihov zgodnji govor oziroma način sporazumevanja, kar se je kazalo tudi v kasnejšem pogostem spodbujanju govora, skupnem branju in posledično otrokovem govornem razvoju,« pove razvojna psihologinja.

Očetje prispevajo

Izsledki velikega števila raziskav s tega področja, zlasti tujih, kažejo, da sta mamin in očetov starševski slog različna, hkrati pa tudi, da oba pomembno prispevata k razvoju in učenju dojenčkov, malčkov, otrok in mladostnikov, razloži dr. Ljubica Marjanovič Umek. »Najpogostejše razlike, ki jih navajajo, so pogostejša in bolj intenzivna vključenost očetov v igro z dojenčki, malčki, otroki, še posebej v gibalne igre,« pove razvojna psihologinja. »Očetje pogosteje spodbujajo otroke k učenju v primerjavi z mamami, ki se več časa ukvarjajo z nego in varstvom; mame se tudi več pogovarjajo z malčki in otroki, jim berejo ter jih vključujejo v različne rutinske dejavnosti. Mamine interakcije z dojenčki, malčki in otroki so bolj neposredne in vključujejo več telesnega stika, očetove interakcije pa so bolj oddaljene.« Na nekaterih področjih razvoja in učenja otrok, kar velja za hčerke in sinove, so še posebej prepoznani pozitivni, tudi dolgoročni učinki dejavnega očeta. »To je denimo v procesu socializacije otrok in razvijanju realne podobe o sebi; na področju akademske uspešnosti otrok; pri spoprijemanju s socialno odklonskim sicer problematičnim vedenjem otrok; pri gibalnih dejavnostih,« našteje razvojna psihologinja. Zelo pomembno vlogo na razvoj otrok, zlasti kasnejši socialni razvoj, ki je ne gre zanemariti, pa ima tudi medsebojna podpora očeta in mame v družini oziroma kakovost njunega odnosa, ki ga otroci prepoznajo, čeprav starši morda mislijo, da so za to še premajhni.

Večje zadovoljstvo

»Raziskave kažejo, da pri moških vključevanje v skrb za otroke vpliva na večje zadovoljstvo v življenju in boljše odnose z otroki ter partnerico. V podjetjih, ki omogočajo usklajevanje dela in družine, so pri zaposlenih izmerili višje zadovoljstvo in zmanjšanje stresa ter višji ugled v javnosti,« našteje dr. Šori. »Vendar mislim, da je najpomembnejši argument ta, da je preprosto pravično, če moški prevzamejo enakovreden delež neplačanega dela.« Pove, da ženske v Sloveniji za gospodinjsko delo porabijo več kot štiri ure dnevno, moški pa le nekaj več kot dve uri, kar se pozna pri tem, da imajo ženske manj prostega časa in manj možnosti pri razvoju kariere. »V bistvu gre za vprašanje, kako si predstavljamo idealno družbo, torej družbo, kjer bodo ženske in moški imeli enake možnosti na vseh področjih življenja.«

Dejaven oče uživa  v starševski vlogi

Dve podobi

Dejavno očetovstvo ima dve podobi, pove razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek:

1. razumsko, ko se zdi, da se večina očetov, zlasti mlajših, strinja in razume, da je v korist otroka, če se čim prej v vzgojo neposred­no vključijo tudi oni;

2. in dejansko, ko očetje dnevno najdejo vrsto drugih nalog, ki so lahko pomembna podpora funkcioniranju družine, na primer nakupovanje v trgovini, pospravljanje stanovanja, pranje avtomobila, ne pomenijo pa neposredne povezave z otrokom.

Med starševstvom in delom

Med dejavniki, ki danes najbolj vplivajo na očetovske prakse, je zaposlitev, pove dr. Iztok Šori. »Maskulizirani poklici, kjer prevladujejo moški, kot denimo v menedžmentu, so praviloma manj naklonjeni usklajevanju dela in družine. Še več moških se danes srečuje s prekarnimi zaposlitvami in v boju za preživetje delajo, kadarkoli si naročnik to zaželi. Celo med redno zaposlenimi je čedalje pogostejši pojav, da so za opravljeno delo odgovorni izključno sami in ga v primeru bolniške odsotnosti ne bo nihče opravil namesto njih. Vse to vpliva na vprašanje, koliko kakovostnega časa bo oče lahko namenil družini.« Očetje so na trgu dela tudi neposredno diskriminirani, ko želijo uveljavljati svoje pravice. »Med našim raziskovanjem smo naleteli na očete, ki so na delovnem mestu doživeli neodobravanje, ker so želeli uveljavljati pravico do očetovskega dopusta. Eden je zaradi pritiskov delodajalca dal odpoved, čeprav se mu je pravkar rodil otrok. Nekatere delodajalce še vedno preseneti, da se je življenje delavca s tem, ko se mu je rodil otrok, spremenilo,« pojasnjuje dr. Šori.

Kako aktivni so slovenski očetje?

Po besedah dr. Ljubice Marjanovič Umek lahko sklepamo o deležu dejavnih očetov na osnovi statistike o koriščenju očetovskega dopusta, ki sicer kaže pozitiven trend, vendar je, gledano z vidika otrok, še daleč od želenega. »Posamezne parcialne analize in študije pa kažejo, da dejavni očetje, ki jih je relativno malo, zelo dobro razumejo svojo vlogo, vendar hkrati tudi sporočajo, da je za povečanje deleža dejavnih očetov nujna širša družbena podpora in spodbuda, bodisi na ravni izobraževanja bodočih in mladih staršev, na ravni delodajalcev, organiziranja mreže podpornih inštitucij.«

Potrebno je torej zavedanje na vseh ravneh, da skrb za otroke ni vezana le na materinstvo, ampak tudi na očetovstvo.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije:Shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri