Učenci so tisti, ki učitelja najbolj poznajo, zato bodo tudi najlažje kupili ali izdelali darilo, ki bo izražalo kakovost njihovega odnosa.
Kot osnovnošolka sem bila vsa leta v skupini 'izbranih' učencev oziroma pravilneje učenk, ki smo se pred koncem šolskega leta odpravile v mesto, da 'tršici' izberemo darilo. Iskreno povedano, sem že takrat uživala v izzivu 'Kako najti darilo, ki bo pravo za točno to osebo', zato sem vsako leto upala, da me bodo tudi tokrat določili. Punce smo se seveda skoraj vsakič v trgovinah sprle, ker smo svojo razredničarko oziroma razrednika doživljale popolnoma drugače: »Ti pa res nimaš pojma. Tega nikakor ne bo vesela!« Toda na koncu smo le našle kompromis in v imenu razreda podarile darilo, ki je bilo včasih zelo skromno, toda prav vedno je zelo jasno pokazalo, kakšen odnos je učiteljica oziroma učitelj zgradil s svojim razredom oziroma učenci.
Kot se spodobi
Danes je zgodba nekoliko drugačna. Darila za učitelje večinoma kupujejo starši, ki tako kot pri vseh starševskih rečeh zelo radi pretiravajo.
»Smešno je bilo vsako leto opazovati ta miselni vihar o idejah, ki so bile vsaj enkrat oziroma dvakrat krepko čez mejo dobrega okusa. Začelo se je tam nekje maja – 'mejli' so leteli sem ter tja, neskončno dolgo se je zbiralo predloge. Sama nisem nikoli sodelovala, ker mi je bilo mučno in popolnoma nepotrebno. In hop, ko smo se končno odločili za nekaj in sem komaj čakala, da povedo znesek na starša, se je spet oglasil nekdo še z neko idejo. Zanimivo je bilo tudi to, da so večja darila dobile ravno učiteljice, ki si po mnenju številnih teh daril niti približno niso zaslužile,« se osnovnošolskih dni svojega otroka spominja mama Kaja iz Ljubljane.
Zakaj starši pravzaprav to sploh počnemo? »Osebno nisem navdušena nad navado, ki se je razpasla v v zadnjih letih, po kateri starši nabavljajo učiteljem svojih otrok skupinska darila, velikokrat sorazmerno draga in razkošna, hkrati pa povsem neosebna, ker ne temeljijo na poznavanju človeka, ki se skriva v učitelju. So namreč prevečkrat odsev neke vrste malomeščanskega predsodka o tem, kaj naj bi se 'spodobilo', kar se mi ne zdi niti pošteno niti vzgojno. Bolj produktivno se mi zdi otrokom pomagati, da se samoorganizirajo – recimo če so še premajhni, da bi to samoumevno storili povsem sami,« je povedala Ivana Gradišnik, predavateljica, kolumnistka, svetovalka in vodja slovenskega Familylaba. Kot je poudarila, so namreč prav učenci tisti, ki učitelja najbolj poznajo. »Kadar je ta 'naloga' prepuščena otrokom, to ni samo najbolj higienično, ampak tudi 'vzgojno', saj se otroci tako urijo v odgovornosti, samostojnosti, iznajdljivosti, usklajevanju, komunikaciji, kreativnosti in še čem,« dodaja sogovornica.
Za tiste 'posebne' učitelje
Kot velja v vseh odnosih, tudi odnosi med učitelji in učenci niso vedno enaki: včasih otrok 'naleti' na učitelja, ob katerem se nikakor ne počuti dobro ne on ne njegovi starši, včasih pa učitelja, ki ga ne le spoštuje, temveč tudi vzljubi. To so tisti učitelji, ki se jih z veseljem spominjamo še na stare dni. Ali je v takšnem primeru 'primerno', če starši oziroma otrok ob koncu šolskega leta individualno učitelju podari kakšno darilo? »Ne zdi se mi nič narobe, če starši obdarujejo učitelja takrat, ko je njihova gesta odsev pristne hvaležnosti za to, kar je učitelj dal njihovemu otroku. So namreč učitelji, ki nas starše navdajo s takimi občutki, in takrat ne more biti nič narobe, če čutimo, da jih moramo nekako izraziti, pa nam zgolj beseda nekako ne zadošča. Ključ kot vselej niti ni v tem, kaj storimo, temveč zakaj,« odgovarja Gradišnikova.
Če torej kot starš želite obdariti učitelja, ki je pustil poseben pečat, ne bo torej nič narobe, če sami – ali še bolje skupaj z otrokom, ki učitelja zagotovo bolje pozna kot vi – kupite ali izdelate posebno darilo, ki bo izrazilo vašo hvaležnost. V resnici so tako učitelji kot vzgojitelji in njihovi pomočniki tega najbolj veseli – da se starši skupaj z njimi veselimo otrokovega napredka v šoli oziroma vrtcu. »Učitelji smo za delo v razredu plačani, to je naša služba. Zame je zelo velika nagrada in uspeh že to, da lahko tistemu otroku, ki se težje uči ali težje usvoji določeno snov, pomagam do tolikšne mere, da jo tudi on razume in na koncu tudi zna. Vsakič znova sem srečna, ko vidim napredek otrok skozi celo šolsko leto,« nam je zaupala učiteljica iz Dolenjske, ki je ob koncu šolskega leta od staršev dobila različna darila – od albuma s fotografijami otrok, ki jih je učila, in njihovih risbic do knjig, svilenega šala in nahrbtnika. »Čeprav sem prepričana, da staršem ni treba kupovati nobenih daril, saj smo učitelji najbolj veseli ustne pohvale in otroških risbic, sama z veseljem sprejmem kakšno rožo. Vesela sem bila tudi koledarja z lepimi mislimi za vsak dan, ki ga imam v učilnici na svoji mizi,« je dodala dolenjska učiteljica.
Darila omejuje tudi uredba
- Z Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s prejemanjem daril darilo ne sme presegati vrednosti 62,59 evra. Vzgojitelji in učitelji so tako kot vsi javni uslužbenci dolžni vsako darilo v vrednosti nad 20,86 evra tudi prijaviti na posebnem obrazcu.
besedilo: Helena Primic // foto: shutterstock
