Okraševanje velikonočnih jajc - ljudska umetnost, ki zaživi vsako leto

Okraševanje velikonočnih jajc - ljudska umetnost, ki zaživi vsako leto (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
31. 3. 2018

Jajce je prastar simbol življenja, rodovitnosti in indoevropski simbol pomladi, danes pa predvsem tradicionalni velikonočni okras.

Na Slovenskem, kjer se je njihovo poslikavanje uveljavilo konec 18. stoletja, imamo bogato dediščino barvanja pirhov, ki se uvrščajo med ene najlepše okrašenih v Evropi. Nekoč so bili v rdečih in rumenih odtenkih, torej v barvah sonca. Pisanice so v dar od svojih botrov dobili predvsem otroci, mlada dekleta pa so jih podarjala fantom kot izraz ljubezni pa tudi razočaranja, užaljenosti in zbadljivosti. Nanje so, preden so jih na velikonočni ponedeljek predale, zapisale tudi svoje misli. Velikonočne jajčne lupine, raztresene okrog hiše, pa naj bi nekdaj varovale tudi domačije pred kačami, mravljami in mrčesom.

Pokrajinska raznolikost

Vsaka pokrajina ima za obarvana jajca posebno ime, značilne motive in načine izdelave. Tako jih imenujejo remenke, pisanke, remenice, pierha, škrabanke ... Bogato etnološko zbirko dopolnjujejo vedno novi načini izdelovanja in barvanja pirhov, ki so z veliko domišljije, pridnimi, spretnimi rokami in tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod, postali prave umetnine. Sodobne pirhe lahko tudi izpihamo in nam kot okras služijo dalj časa. Domišljiji damo prosto pot in se lotimo tradicionalnega barvanja, batik tehnike, praskanja, servietne tehnike, nanje lahko lepimo čipke in štance, naredimo mozaike, slikamo z akvareli, pišemo in rišemo s flomastri za keramiko ...

Barvanje pirhov z naravnimi barvami

Četudi imamo v trgovinah na voljo številne barvne odtenke in tehnike barvanja, se ljudje vse pogosteje vračajo k naravi in uporabljajo naravna barvila, ki so jih poznali že naši dedki in babice. Naravna barvila tako spet pridobivajo veljavo. Barvamo lahko s temnimi čebulnimi olupki, ki jajce obarvajo oranžno-rdeče, s svetlimi čebulnimi listi, kumino, kamilicami, ognjičem bo jajce rumeno, zeleno bodo jajce obarvali listi peteršilja, breze, koprive ali špinače, naravno rdeče barvilo dobimo iz rezin rdeče pese, malinovega sirupa in brošča, modre odtenke pa z borovnicami, črnim ribezom in rdečim zeljem. Pirhi so lahko tudi pisano marogasti, če uporabimo maline ali črni ribez. Pisanice lahko obenem okrasimo z naravnimi motivi deteljice in drugimi listi ali travami.

Adlešiške pisanice in belokranjske drsanke

Adlešiške pisanice izvirajo iz Bele krajine in imajo že 150-letno zgodovino. Značilne rdeče, bele in črne barve z upodobljenimi vijugami ponazarjajo motiv reke Kolpe, zraven pa jih krasijo še srčki in rožice. Kot pisalo zanje se uporablja t. i. pisanka, belokranjski pisač ali cvek, medtem ko površine, ki naj bi ostale nepobarvane, zaščitimo z voskom. Tako popisana surova jajca so skuhali v naravnih barvilih in jih na koncu premazali, da so dobila še lepši lesk. Tudi belokranjske drsanke prihajajo iz istih krajev, natančneje iz Metlike, vendar se tehnika nekoliko razlikuje. Jajca skuhamo skupaj z olupki rdeče čebule, nakar z nožem nanje drsamo motive tako, da imamo na obeh straneh jajca osrednji prostor, ki je namenjen glavnemu motivu. Največkrat je ta verski, lahko so motivi iz narave, izključeni pa niso niti napisi. Njihova izdelava traja do dve uri in pol.

Prekmurske remenice

Iz Prekmurja izvirajo remenice ali remenke in škrabanke. Za prve je prav tako značilna batik tehnika: nanje najprej pišemo z voskom in jih nato pobarvamo, največkrat v črno, rdečo ali belo barvo. Med motivi so najpogostejši abstraktni okraski z geometričnimi tvorbami ali cvetličnimi motivi. Pripomoček za pisanje z voskom Prekmurci imenujejo trajtar ali klukec. Škrabanke krasijo izpraskan motiv rastlin ali napisi na črne proge. Pobarvani so z živimi barvami, najraje naredijo proge in nato na jajce narišejo še črne proge, tokrat križajoče se na barve.

Brkinski pirhi

Brkinski pirhi sodijo v skupino prskank, od belokranjskih drsank pa se razlikujejo v motiviki. Uporabljajo se predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, jadrnica pa tudi nekateri nabožni motivi.

Tarčmunski pirhi iz benečije

Beneškoslovenski pirhi imajo za seboj zgodovino stotih let, unikatni pa so zaradi svojih motivov, saj so na njih največkrat zanimivo upodobljeni predvsem motivi živali, ki bivajo na dvoriščih. Prikazujejo lisice, vrnitve in gnezdenje lastovk, petelinje boje in drugo.

Ljudska umetnost, ki zaživi vsako leto

Vrhniški pirhi

Posebnost vrhniških pirhov je, da so izdelani s prebadanjem jajčne lupine. Njihovo ime je patentiral inovator in izdelovalec Franc Grom, ki jih je leta 1993 tudi prvič izdelal. Prebadajo se z diamantnimi konicami ali z zelo kakovostnimi jekli. Izdelava pirha, ki ima lahko tudi do 17 tisoč luknjic, zahteva še dodatno potrpežljivost in natančnost, saj se sicer lahko jajca hitro strejo. Gromovi uporabljeni motivi so pogosto vezani na aktualne družbene dogodke, kot je na primer simbol nogometnega prvenstva, lahko na nekaj čisto drugega, npr. na Jurski park, ali pa so bolj tradicionalni in uprizarjajo simbole nageljnov in klekljane čipke.

Ko domišljija ne pozna meja

Da domišljija ne pozna meja, se kaže tudi v vse novejših, nenavadnih trendih barvanja pirhov. Tako jih nekateri premažejo z doma narejenim lepilom in jih povaljajo v pisanih kroglicah, prepletemo jih lahko z barvnimi nitkami volne, zavijemo v čipkaste vrečke, jih potapkamo z žlico, da popokajo in jih nato potopimo v jedilno barvo, ki pričara videz razpokane oz. izsušene zemlje. Lahko jih okrasimo z lističi in perjem, poštempljamo s štampiljko ali nanje napišemo sporočilca vsem, ki so jim namenjena ... Pobarvate jih lahko tudi z brivsko peno, in sicer tako, da z njo prekrijete stekleno posodo z ravnim dnom. Po kapljicah dodajte največ štiri barve, potem pa z zobotrebcem potegnite naključne linije in vijuge. Ko dobite želen vzorec, trdo kuhana jajca prekotalite v ravni liniji z enega konca posode na drugi. Jajce nato pustite stati deset minut, da se barva vpije in posuši. 

Besedilo: Tjaša Platovšek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri