Projekcija je psihološki obrambni mehanizem, pri katerem oseba nezavedno pripisuje svoje občutke, impulze ali pomanjkljivosti nekomu drugemu.
Sigmund Freud je trdil, da je projekcija način, kako um preusmerja neprijetne resnice o sebi tako, da jih ’projicira’ navzven.
Projekcija je pogost nezaveden manever psihe, ki nas ščiti pred tesnobo ali občutki krivde, pa tudi lastnostmi, ki jih posameznik pri sebi ne mara, jih pa vedno znova ’videva’ pri drugih.
Čeprav nas projekcija lahko začasno zaščiti pred nezaželenimi čustvi in občutki, se moramo vprašati, ali je projekcija zdrava, nam mar ne povzroča nenamernih težav in ali nam projiciranje na druge dejansko pomaga pri osebnem razvoju na smiseln način.
Namesto soočanja s sabo raje projiciramo
"Soočanje z notranjimi stiskami je lahko zelo obremenjujoče, zato pogosto uporabljamo obrambne mehanizme za zmanjševanje tesnobe, da lahko še naprej delujemo na zdrav način," v svojem blogu najprej razloži Dr. Chris Stankovich, profesor športne psihologije, družbe in kulture.
"Projekcija je eden od teh obrambnih mehanizmov, ki lahko kratkoročno deluje kot oblika preusmerjanja pozornosti, vendar prenašanje vseh svojih misli in občutkov na druge ni recept za dolgoročno življenjsko zadovoljstvo. Bolj koristno je morda prepoznati, kje uporabljate projekcijo, razmisliti o teh notranjih mislih namesto da jih pripisujete drugim, in nato po potrebi narediti pomembne osebne spremembe v življenju."
Tisoč in en primer projekcij
Da bi bolje razumeli, kako pogosto svoje misli in občutke projiciramo na druge, si oglejte naslednje primere projekcije:
Jeza. Oseba, ki je jezna na sodelavca, vztraja: "Vedno se zdi, da si jezen name."
Ljubosumje. Nekdo, ki se v odnosu počuti negotovo, partnerja obtožuje flirtanja, čeprav je prav on tisti, ki ga mika nezvestoba.
Nepoštenost. Oseba, ki pogosto laže, pravi: "Nikomur tukaj ne moreš zaupati - vsi so lažnivci."
Tekmovalnost. Pretirano tekmovalen športnik reče: "Ta ekipa je popolnoma obsedena z zmagovanjem."
Negotovost na delovnem mestu. Zaposleni, ki ga skrbi njegova slaba uspešnost, pove sodelavcu: "Šef misli, da ti svojega dela ne opravljaš dobro."
Lenoba. Najstnik, ki noče opravljati gospodinjskih opravil, reče: "Ti si tisti, ki nikoli ničesar ne naredi po hiši."
Potreba po nadzoru. Pretirano nadzorovalni starš pravi, da je njegov otrok ’preveč ukazovalen’ do prijateljev.
Homoseksualnost (skrivanje spolne usmerjenosti). Oseba, ki se spopada z istospolno privlačnostjo, pogosto zbijata šale ali obtožuje druge, da so geji, s čimer preusmerja pozornost od svojih skritih občutkov.
Strah pred neuspehom. Študent, ki ga skrbi, da bo padel izpit, reče: "Fantje, naš učitelj sploh ne verjame v vas."
Opravljanje. Oseba, ki neprestano širi govorice, trdi: "Ljudje stalno govorijo o meni za mojim hrbtom."
Ko pogledate zgornji seznam, ali opazite primere, ki odražajo vaše vedenje - trenutno ali v preteklosti?
"Čeprav je projekcija morda začasno zaščitila vaš ego in zmanjšala tesnobo v danem trenutku, ali menite, da bi bilo soočenje z vašimi resničnimi, pristnimi mislimi in občutki učinkovitejši način za boljše razumevanje samega sebe in bolj avtentično življenje?" se sprašuje profesor.
Projekcija ni dolgoročno koristna
"Obstaja veliko obrambnih mehanizmov, ki jih uporabljamo, da bi se izognili tesnobnim življenjskim izkušnjam, projekcija pa je eden najpogostejših. Tako kot drugi obrambni mehanizmi je tudi projekcija v trenutku koristna, vendar hkrati odloži raziskovanje globlje človeške težave, ki je obrambni mehanizem sploh sprožila. Ko se soočimo s svojo resnico in zaradi tega pristno osebnostno rastemo, postanemo manj odvisni od obrambnih mehanizmov za zmanjševanje tesnobe in bolj osredotočeni na reševanje težav, ki nas najbolj bremenijo. Naslednjič, ko boste svoje misli in občutke usmerili proti drugi osebi, morda najprej poskusite bolje razumeti, zakaj se počutite tako, kot se, in ali ni morda bolje spoznati nekaj več o sebi, namesto da svoje občutke preusmerjate na druge," še zaključi dr. Stankovich.
Vir: drstankovich.com
