Osho: »Pozitivno razmišljanje je kot nalašč za povprečneže«

26. 5. 2017

Pozitivno razmišljanje je »nakladaška« filozofija, ki jo je svetu prispevala Amerika – in čisto nič več, pravi mojster zena in duhovni učitelj Osho.

Pred kratkim smo objavili članek o tem, zakaj je nasvet, naj razmišljamo pozitivno, pravzaprav obupno slab - najdete ga tukaj: Mojster zena pojasnjuje, zakaj je "razmišljaj pozitivno pravzaprav obupno slab nasvet.

Tema je med bralci požela veliko zanimanja, zato tokrat objavljamo še malce širšo razlago. Osho pravi, da so znani ameriški avtorji knjižnih uspešnic o pozitivnem razmišljanju Američanom dobesedno napolnili glavo o absurdni ideji o pozitivni filozofiji, za katero so predvsem dovzetni povprečneži. Za razlago teh svojih besed je uporabil analogijo o snežinki in denarju, a še pred tem je treba razumeti, zakaj Osho misli, da je tudi molitev način za »prevaro« možganov.

Resnica o molitvi

Kot pravi Osho, ko molite, dejansko skušate biti nekaj, kar niste. Ljudje skušajo moliti, skušajo se smejati, skušajo zgledati srečni, trudijo se biti iskreni ... Ravnajo se po vrednotah, ki jim veliko pomenijo.

Toda njihova podzavest stoji za vsakim njihovim dejanjem in izkrivlja njihovo iskrenost, nasmehe in resnico. Nobena moralna avtoriteta na svetu ne uči ljudi, da najprej morajo osvojiti svojo zavest in potem v lastnem nezavednem najti tiste vrednote, ki jim pomenijo največ. Iskrenost, poštenost, resnica, ljubezen ali sočutje? Z izjemo nekaj upornikov (ali oporečnikov), kot je Buda, še nihče ni izpostavil, da je notranje bistvo najprej treba izpolniti s svetlobo, potem pa bo vse, kar ljudje počnejo, čisto v redu. Iz zavednega uma ne bo izšlo nič napačnega. A kdo ga je poslušal?

Osho

S pozitivnim razmišljanjem se izogibamo temi

Osho v nadaljevanju razlaga, kako so prizadevanja ljudi izkoriščena, če nasedejo pasti filozofije »pozitivnega razmišljanja.«

»Ne glejte v negativno plat, ne glejte v temno plat. Če je ne vidite, mislite, da bo kar izginila? Tako lažete sebi. Realnosti ne morete spremeniti. Tema bo še vedno tukaj – lahko mislite, da je 24 ur na dan svetlo, a samo zato, ker vi tako mislite, še ne pomeni, da bo 24 ur dnevno res svetlo. Negativno je ravno tako del življenja kot pozitivno. Drug drugega spravljata v ravnovesje. »

Osho je del svojega razmišljanja posvetil knjigi Napoleona Hilla z naslovom Z idejo do bogastva, ki je povsem osvojila Američane. Pravi, da je knjiga sicer lepo napisana, a je čisto zanič.

»Z idejo do bogastva ... Ni vam treba početi ničesar, morate samo razmišljati v absolutno pozitivni smeri in bogastvo bo kar samo prišlo k vam. Če se to ne zgodi, pomeni, da niste razmišljali absolutno pozitivno. To so čudovite igrice, v katerih ne morete poraziti moža, ki je predlagal igro. On je glavni."

Če po naključju nekako uspete, ste uspeli zaradi njegove filozofije – mislili ste in mislili, dolarji pa so kar začeli padati z neba – pozor, ne gre za snežinke, ampak za dolarje – in naenkrat vam umre bogati stric, vi pa dobite njegovo dediščino.

Seveda je to zasluga pozitivnega razmišljanja. Če pa vam ne uspe (in v 99 odstotkih primerov se bo zgodilo prav to), dobro veste, da vaše pozitivno razmišljanje ni bilo absolutno pozitivno – obstajal je kanček dvoma. Vsake toliko časa odprete oči, da bi preverili, ali padajo dolarji ali snežinke. Hitro jih zaprete in začnete misliti na to, kako padajo dolarji. Stvar pa je v tem, da dejansko gre za snežinke. Koga bi radi prinesli okrog? A Napoleon Hill piše lepo, daje primere uspeha ljudi na podlagi pozitivnega mišljenja. Take ljudi hitro najdete, saj je svet dovolj velik. Lahko najdete primer za vsako stvar. Zakaj bi navedli samo en primer? Lahko jih najdete na stotine, če jih boste le iskali. Številni taki avtorji so počeli točno to: našli so primere, njihove življenjske poti so ubesedili s čudovitimi opisi. Seveda bi radi bili bogati, zato izkoriščajo vaše ambicije in želje. Podarijo vam zelo preprosto metodo, v zameno pa ne pričakujejo ničesar.«

Zakaj Osho tako nasprotuje filozofiji pozitivnega razmišljanja?

Ker je bistvo v tem, da smo iskreni do sebe brez potrebe po ponotranjenju kakršne koli filozofije. »Ne verjamem v nobeno filozofijo pozitivnega mišljenja, tako kot ne verjamem v filozofijo negativnega mišljenja. Obe sta tukaj. Pozitivna in negativna tvorita celoto. Moja filozofija pa je holistična, realistična. Celota je skupek, za kakršno koli celoto že gre. Dobro in slabo, dan in noč, življenje in smrt – oboje je prisotno. Sprašujete me, zakaj sem proti pozitivni filozofiji. Ja, sem, zato ker sem tudi proti negativni filozofiji. Moram biti proti obema, zato ker obe predstavljata samo polovico dejstva in skušata prezreti drugo polovico.»

Po njegovem mnenju je torej pozitivno razmišljanje zelo osiromašena metoda, ki ne vsebuje globokega razumevanja. Tak način razmišljanja je izšel iz krščanske znanosti, ki je zdaj bolj filozofsko obarvana, a bistvo je ostalo nespremenjeno – če razmišljate negativno, se vam bo zgodilo nekaj slabega, če razmišljate pozitivno, se vam bo zgodilo nekaj dobrega. Osho pravi, da je treba razmišljati tudi o negativnem, ki preplavi naše misli, tega ni treba potlačiti s pozitivnim razmišljanjem. Moramo razviti zavest, ki ni ne pozitivna in ne negativna. Ker TO je čista zavest, z njeno pomočjo pa živimo kar najbolj naravno življenje.

Povzeto po thepowerofideas.ideapod.com

Priporočamo