Otožnost ima tudi svoje dobre plati - ne potlačite je!

Otožnost ima tudi svoje dobre plati - ne potlačite je! (foto: Profimedia) Profimedia
20. 5. 2020

Homo sapiens je vrsta, ki hitro menjava svoje razpoloženje. Čeprav sta otožnost in slaba volja že od nekdaj del človeštva, ima sodobna družba odklonilno stališče do teh občutkov.

V sodobnem času so normalna človeška čustva, kot je na primer začasna otožnost, pogosto označena kot motnja. Manipulativno oglaševanje, marketing in industrija za samopomoč enoglasno trdijo, da nam je sreča na dosegu roke. Kljub temu pa otožnost ostaja bistveni del normalne palete čustev, ki jih redno doživljamo in izkusimo.

Kljub skorajda univerzalnemu kultu sreče in materialnemu izobilju se stopnja občutenja sreče in zadovoljstva z življenjem v zahodni družbi že več desetletij nista dvignila na bistveno višjo raven.

Zato je čas za ponovno ovrednotenje otožnosti in slabega razpoloženja v naših življenjih. Te občutke bi morali sprejeti kot normalne in celo koristne, saj so del človeštva in nam pomagajo pri soočanju z dnevnimi izzivi.

Kratka zgodovina žalosti in otožnosti

V zgodovini so bila krajša obdobja žalosti ali nihanja razpoloženja (imenovana tudi blaga disforija) razumljena kot normalen del vsakdanjega življenja. Pravzaprav so številni največji dosežki človeštva nastali takrat, ko so ustvarjalce vodila prav negativna čustva. Grške tragedije so  "trenirale" občinstvo, naj sprejmejo nesrečne dogodke kot del življenja. Shakespearove tragedije so postale klasika, saj gre za odmev takratnega časa. Tudi številni drugi umetniki - Beethoven in Chopin v glasbi ali Čehov in Ibsen v literaturi - raziskujejo razsežnosti žalosti. Tudi antični filozofi so verjeli, da je sprejemanje slabe volje in žalosti bistvenega pomena za polno življenje.

Celo hedonistični filozofi, kot je bil Epikur, so menili, da kakovostno življenje zahteva modro presojo, vzdržnost, samonadzor in sprejemanje neizogibnih neprijetnosti. Tudi stoiki so izpostavili pomembnost sprejemanja nesrečnih dogodkov - izgubo, žalovanje ali nepravičnost.

Kakšen je smisel otožnosti?

Psihologi, ki so preučevali naša čustva in vedenje so ugotovili, da ima pojavnost (tudi negativnih) čustev koristno vlogo: opominja nas na dogodke ali razmere, na katere se moramo odzvati.

Paleta človeških čustev pravzaprav vključuje veliko več negativnih kot pozitivnih čustev. Negativna čustva, kot so strah, jeza, sram ali stud, so nam v pomoč, saj nam premagajo prepoznati, se izogniti in preseči nevarne situacije. Ampak kakšen je pravi smisel otožnosti, ki je morda najpogostejše negativno čustvo, s katerimi se soočajo psihologi?

Inzenzivna in trajajoča otožnost, kot je na primer depresija, je resna motnja, a blagi in začasni valovi otožnosti lahko služijo pomembnim namenom prilagajanja - pomagajo nam, da se soočimo z vsakdanjimi izzivi in težkimi situacijami. So tudi pomemben družbeni znak - ko smo slabe volje in otožni, se ljudje okrog nas trudijo, da bi nam pomagali.

Nekatera negativna razpoloženja, kot sta na primer melanholija in nostalgija (žalovanje za preteklostjo) so lahko celo prijetna in nam dajo koristne informacije, ki jih lahko uporabimo za prihodnje načrte in motivacijo. Otožnost lahko tudi okrepi empatijo, sočutje, moralno in estetsko senzibilnost, velja pa tudi za "sprožilec" umetniške kreativnosti.

Psihološke prednosti otožnosti

Obstaja čedalje več dokazov, da imajo negativna čustva psihološke prednosti. Da bi to dokazali, so raziskovalci naprej sprožili razna čustva pri ljudeh (na primer s prikazovanjem srečnih ali žalostnih filmov), potem pa so preko kognitivnih in behaviorističnih nalog izmerili spremembe. Ugotovili so, da imajo negativna čustva več dobrih plati:

  • boljši spomin: V študiji o slabem razpoloženju (ki ga povzroči vreme) se je izkazalo, da so si sodelujoči boljše zapomnili podrobnosti o trgovini, ki so jo obiskali. Slabo razpoloženje lahko izboljša spomin očividcev kakšnega dogodka, saj zmanjša vpliv raznih motilcev pozornosti.
  • bolj natančna presoja: Slabo razpoloženje zmanjša napake v presoji ljudeh. Na primer: blago otožni sodniki oblikujejo natančnejše in zanesljivejše presoje o drugih, ker učinkoviteje predelajo podrobnosti. Prav tako se je izkazalo, da ljudje z večjo skepso ocenjujejo urbane mite in govorice ter celo hitreje razkrijejo zmote. Za ljudi, ki so zmerno otožni, je tudi manj verjetno, da se bodo zanašali na poenostavljene stereotipe.
  • motivacija: Eksperiment je pokazal, da so se otožni ljudje bolj potrudili in uspešneje rešili zahtevno miselno nalogo kot srečni ljudje. Nalogi so posvetili več časa in podali več točnih odgovorov.
  • boljša komunikacija: Pozornejši in podrobnejši način razmišljanja, ki ga sproži otožnost, lahko tudi izboljša komunikacijo. Ugotovili so, da otožnejši ljudje uporabljajo bolj učinkovite argumente pri prepričevanju drugih, bolje razumejo zapletene stavke in ko se pogovarjajo, se boljše izražajo.
  • povečan občutek za poštenost: V poskusih se je izkazalo, da so ljudje, ki so otožni, pozornejši do družbenih pričakovanj in norm, do drugih ljudi so manj sebični in bolj pošteni.

Upor proti kultu sreče

Z izpostavljanjem pozitivnih vrednot in sreče ter z zanikanjem otožnosti in žalosti si postavljamo nedosegljive cilje. To lahko povzroči, da bomo pogosteje razočarani, kar sčasoma lahko pripelje celo do depresije. S tem, da si dovolimo biti žalostni, se bomo bolj osredotočili na položaj, v katerem smo se znašli. Povečala se bo naša sposobnost opazovanja in ustreznega odzivanja v zahtevnejših siutacijah.

Te ugotovitve dokazujejo, da z nenehnim prizadevanjem za srečo pogosto "spotikamo" sami sebe, zato si dovolite biti otožni - takih čustev ni treba potlačiti, saj prej ali slej pridejo na plan. Pogosto tudi v dosti slabši obliki.

Povzeto po theconversation.com

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri