Palmanova je zasnovana kot popolno mesto, utopija, v kateri bi bila zemlja pravično razdeljena med prebivalce. Čeprav se to nikoli ni uresničilo, italijanska zvezda arhitekture še vedno vzbuja nacionalni ponos.
Nedaleč od priljubljenega italijanskega outlet centra, ki ga pogosto obiskujejo tudi slovenski nakupovalci, se nahaja utrjeno mesto, arhitekturni čudež, ki ga je prepoznal tudi UNESCO. Palmanova je oddaljena dobro uro vožnje od Ljubljane, a tudi tisti, ki zavijejo v mesto, da bi raziskali njegove trge in ulice, se pogosto takoj ne zavedajo, zakaj so Italijani tako ponosni na svoj idealni renesančni kraj. Vendar pa je Palmanova dobesedno arhitekturna zvezda, kar se najbolje vidi iz zraka.
Pogled iz zraka prikazuje skoraj neverjetno pravilno tlorisno zasnovo mesta z devetimi kraki, ki jih povezujejo pravilne stranice zidov v obliki zvezde. Razlog za takšno ureditev obzidja je bila lažja obramba mesta v primeru napada. Okoli zidov je bil izkopan kanal, znotraj mesta pa se nahaja pravilna mreža enako širokih ulic, ne glede na njihov položaj ali namen. Vsak del mesta je imel svojo funkcijo in bil skrbno načrtovan, vključno z monumentalnimi vhodi.
Palmanova še danes zmede obiskovalce, ki se pogosto izgubijo v mestu, kot v kakšnem labirintu, saj je mreža ulic in trgov povsem drugačna od tiste, na katero smo vajeni, zato se pogosto vrtijo v krogih, preden najdejo izhod.
Mesto je bilo ustanovljeno leta 1593 v spomin na 22. obletnico zmage Beneške republike nad Osmanskim cesarstvom, zgrajeno pa je bilo z namenom obrambe Benetk pred morebitnimi sovražnimi napadi. Od leta 1960 se Palmanova vodi kot nacionalni spomenik Italije.
Renesansa je ponovno oživila Vitruvijevo zamisel idealnega mesta, poleg Palmanove pa so bili ti načrti uresničeni tudi v Pienzi. Za idejo o izgradnji Palmanove je ob koncu šestnajstega stoletja zaslužen grof Giulio Savorgnan, načrte pa je izpopolnil Vincenzo Scamozzi, eden najpomembnejših beneških arhitektov.
Palmanova je bila zasnovana kot popolno mesto, utopija, v kateri bi bila zemlja pravično razdeljena med prebivalce, vsak od njih bi imel svojo funkcijo in enakopravnost, da bi dosegli popolno samooskrbo. Na žalost se ni našlo dovolj ljudi, ki bi prepoznali prednosti takšnega mesta, zato je ideja propadla, Palmanovo pa so naselili pomiloščeni zaporniki po navodilih vlade.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču