Opažam, da se je v zadnjem času med najpogostejšimi vprašanji, ki mi jih postavi nasprotni spol, ko me spozna, pojavilo vprašanje, ali sem feministka. V bistvu ima to vprašanje še posebno konotacijo zraven: »Ej, samo neki. A si ti feministka?« ali pa »Ti si pa feministka, a ne?« To je pospremljeno s pogledom, ki tuhta, ali ga to zabava in pomeni izziv, ali pa je morda čas, da se zdaj umakne, preden ga pojem.
Ta vprašanja me presenetijo, ker niti ne vem, iz česa izhajajo. Navadno se ne začnejo zaradi mojega verbalnega izražanja tovrstnega prepričanja. In me ne bi morda niti zmotilo, če ne bi iz pogledov razbrala, da pojma feminizem ne razumejo zares. Ampak kdo jih lahko krivi? Tudi sama dolgo nisem vedela, kaj to je. Tako kot večina sem feminizem povezovala s povzdigovanjem žensk nad moške in podobnimi bedarijami, dokler nekega dne nisem ugotovila, da gre le za enakopravnost med spoloma.
Ker je feminizem stvar privilegiranih izobraženih ljudi. Ker nas o tem nihče ne pouči, ker ti v osnovni šoli tega ne razložijo, v srednji šoli tudi ne, feministična literatura pa je napisana v precej kompleksnem jeziku in slabo dostopna v Sloveniji. Res! Ne le da nimamo prevodov večine najbolj odmevnih feminističnih pisateljic, tudi v originalnem jeziku jih je v naši državi skoraj nemogoče dobiti.
Zdi se mi pomembno, da vsak zgoogla definicijo besede. Bell Hooks je v svoji knjigi Feminizem je za vsakogar zapisala: »Feminizem je gibanje, ki želi končati seksizem, seksistično izkoriščanje in opresijo. Je pametna in ljubeča politika. Duša naše politike je predanost temu, da končamo dominacijo. Ljubezen ne more živeti v razmerju, ki temelji na dominaciji ali prisili. Izbrati feministično politiko torej pomeni izbrati ljubezen.«
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču