V imenu varnosti in iz strahu, da ne bi delovali leni, delamo vse: usklajujemo delo, ki prinaša denar, študij, ki obljublja tisti list papirja na koncu, prostovoljsko delo, da imaš nekaj v svoji smeri za dodati na življenjepis, hobije, ker to je zdravo, druženje s prijatelji in pitje, ker se živi le enkrat, in potem še svoje projekte, ker če morda rata, si le preskrbljen.
Blogi, spletne revije, start-upi, Indiegogo projekti – še sama niti ne vem, kdaj so postali tako popularni.
Doba blogov se počasi končuje, ti so bili namreč priljubljeni še v času, ko sem bila v gimnaziji, in do časa, ko sem dosegla faks, so bili že v svojem zatonu. Spletne revije so precej drage, tako da so se nanje premaknili blogarji, ki jim je uspelo v svojem vrhuncu doseči dovolj uspeha, da si jih sedaj lahko privoščijo.
Neverjetno dobro pa uspevajo start-upi. To so trenutno najbolj uspešni hipsterski projekti oziroma podjetja, ki jih vodijo ljudje v dvajsetih letih z miniaturno ekipo, ki dela noč in dan za male pare. Ideja je, da zrastejo v velika podjetja, ali pa jih, če je ideja dobra, prodajo drugim večjim podjetjem. Potem pa so tukaj še spletne strani, kot so Kickstarter, Indiegogo in podobne. Kjer ti ljudje kar dajo denar za idejo, če jo uspešno predstaviš!
Toda ne glede na to, koliko opcij za ustvarjanje lastnega dela in projektov obstaja, še vedno se trudimo slediti načelom, da potrebujemo dober življenjepis, reference v smeri študija in izkušnje na vseh področjih, da dokažemo svojo komunikativnost in sposobnost potencialnim bodočim delodajalcem. Žongliramo med starimi in novimi vrednotami, med starim in novim sistemom ... ker nam starši govorijo, kako svet deluje, internet pa nas prepričuje, da se je svet spremenil.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču