Občutek imam, kot da ne znam več slediti vsemu. Vse se dogaja tako hitro, da še vem ne, kdaj se je teden obrnil, a zdi se mi, kot da se ni zgodilo nič. Zapravljene ure na Facebooku, prehitro minuli zapiti večeri, iskanje dodatnega dela na spletu, organizacija dogodka, ki s svojimi pozabljenimi malenkostmi pobere preveč neizkušenih živcev in koncentracije. Jaz pa stojim na mestu.
Zdi se mi, da sem v Ljubljani počela manj stvari, pa sem imela občutek, kot da so stvari bolj na mestu. Vsekakor nisem mislila, da delam premalo – ali pa me spomin vara, kdo ve, tudi za Madrid sem mislila, da ima pred kraljevo palačo posejan vrt, sestavljen iz vrtnic, pa sem po slikah ugotovila, da gre v resnici le za živo mejo.
Berlin je nevarno mesto. Je vznemirljivo, presenetljivo, polno dogajanja in življenja. Ker je skoraj dvakrat večje od moje države, potrebujem tudi dvakrat več časa, da pridem od točke A do točke B. Hkrati pa je zelo skrito mesto. Če ne veš, kje iskati, se izgubiš. Če ne veš, kje je tisti bar, ki ti ponuja ta pravo zabavo za to, kar iščeš, ga ne boš odkril. Enako velja za delo: če ne poznaš tistih posebnih spletnih strani ali osebe, ki pozna osebo, ki ti pokaže skrivni rov do zaklada, se res težko znajdeš.
Se opravičujem, če je tale kolumna zelo zmedena in ne veste, o čem sploh govorim. Tudi sama že težko sledim vsemu: od svojih misli do počutja, kaj šele, da bi znala vse povezati v neko logično zaporedje in dodati rdečo nit. Kar hočem povedati, je, da se veselim poletnih počitnic v Ljubljani – v mestu, kjer točno vem, kje stojijo stvari, ki so meni pomembne. Čeprav že zdaj vem, da bom pogrešala vse zaklade skritih kotičkov Berlina in se bom prej ali slej vrnila. Tujci imajo prav, ko se navdušujejo nad mirnostjo in ljubkostjo Ljubljane: v ogromnih mestih se enostavno izgubiš.
Patricija Fašalek, študentka
Če bi radi komentirali napisano, nam pošljite e-pošto na: info@revijajana.si ali po pošti na
AM Ljubljana, d. o. o., za revijo Jana,
Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
