Pergola - ogrodje, obraščeno z zelenjem

27. 7. 2018 | Vir: Jana
Deli
Pergola - ogrodje, obraščeno z zelenjem (foto: shutterstock)
shutterstock

Pergola je najboljša rešitev, če si želite zračno in vseeno jasno, prostorsko omejeno sedežno površino na vrtu.

Beseda pergola izvira iz latinske besede pergula in pomeni prizidek. V antiki so z njo označevali stebriščne hodnike, ki so ublažili močno sevanje sonca v sredozemskem prostoru. Danes pergole še vedno služijo kot zaščita pred soncem, vendar bolj kot nadstrešek za terase in prostorčke za sedenje na prostem. So vitičasta opora plezalkam, ki se po določenem času razširijo v baldahin nad strešni konstrukcijo in tako tvorijo zaščiten prostor za sedenje. Na majhnih vrtovih so pergole oblikovalski element in lepa paša za oči. Pergolo lahko postavite celo na balkon. Ni nujno, da je osnova težka lesena konstrukcija. Na tržišču je veliko različic iz lahkih kovin, ki so odlična opora za plezalke. V najkrajšem času je mogoče oblikovati prijetno senčno in gosto zaraščeno mesto za sprostitev. Če pergolo dopolnite z vitičastimi uporabnimi rastlinami, kot so na primer vinske trte ali kiviji, nastane majhen vrt za sladkanje. Na spodnjo stran preklade lahko namestite dodatne kavlje, na katere obesite obešanke z jagodami.

Pergole kot oblikovalski elementi

Poleg zaščite pred svetlobo je pergola pomembna tudi kot oblikovalski element na vrtu. Hkrati ločuje in povezuje. Vrtne prostore, ki jih pergola preseka po dolžini, lahko loči in hkrati območja na začetku in koncu pergole med seboj poveže. Z njo nastajajo polodprti prostori, pokriti, a vseeno pod prostim nebom, ob strani večinoma odprti, a vseeno zaščiteni.

Enovrstne pergole predvsem razdelijo prostor in členijo vrt na različna območja. Zgoraj so večinoma v enakomernih razmikih zasedene s kratkimi prečkami, ki učinkujejo kot rudimentarna streha. Če želite namestiti pergolo na vrt, izberite arhitektonsko smiselno mesto in potek. Pergola je običajno podaljšek roba stavb, okvir ali enostranska omejitev teras ali prostorov za sedenje v bližini stanovanjske hiše. Le izjemoma so postavljene kot zaščita pred pogledi na meji zemljišča.

Pergola na ozkih ali majhnih vrtovih lahko služi za vključevanje navpičnih struktur ali poudarjanje obstoječih. Ozelenela konstrukcija postane optično ravnovesje k hiši, terasi ali sosednjim stavbam. Pergolo lahko prilagodite vrtu vseh velikosti. Eno- ali večletne plezalke konstrukcijo vedno naravno in elegantno vključijo v skupno podobo zemljišča. Vseeno je, ali je konstrukcija pergole narejena iz lesa, kovine ali kamnov, ima poleg praktične uporabe predvsem estetsko vrednost tako na velikih kot majhnih vrtovih.

Materiali

Osnovno ogrodje pergole je lahko narejeno iz različnih materialov, optično naj bi pristajalo vrtnemu slogu in naj ne bi bilo v močnem kontrastu z okoliškimi stavbami: na velikih vrtovih in v parkih so stebri pergole pogosto sezidani iz naravnega kamna ali klinkerja, tudi pocinkane jeklene cevi so lahko stabilni nosilci. Betonski in kamniti stebri učinkujejo zelo masivno in so manj primerni za majhne vrtove. Kovinske konstrukcije so lahko umirjene in moderne. Elegantno valoviti okrasni elementi iz litega železa ali kovanega jekla poudarjajo slog romantičnih rožnih vrtov. Leseni oporniki so še vedno najbolj običajna različica za konstrukcijo. Macesen, duglazija in rdeča cedra so preverjene vrste lesa, ker so dolgotrajne. Medtem ko oporniki iz okroglega lesa učinkujejo rustikalno, oglati tramovi pristajajo na vrtove, ki jih odlikujejo jasne linije, čeprav pri tem ni strogih pravil. Vedno pogosteje lahko vidite pergole, ki so narejene iz kombinacije lesa in legiranega jekla. Lahko kupite gotovo pergolo, lahko pa si jo zgradite sami.

Ogrodje, obraščeno z zelenjem

Gradnja pergole

Preden začnete graditi pergolo, skrbno načrtujte. Kje na vrtu naj bi stala? Ali že obstajajo zidovi, ki lahko nosijo konstrukcijo? Ali naj ima pergola zračno strešno konstrukcijo iz lesenih škarnikov ali senčilo iz jadrovine? Na takšna in podobna vprašanja si odgovorite pred gradnjo. Najpreprostejša in najobičajnejša različica je konstrukcija iz stebrov, zasidranih v tla, na katere večinoma po dolgem položijo nosilne tramove ali lege. Škarniki ali naležni les se namesti pravokotno, da nastane vodoravna, polodprta streha. Stebri morajo biti strokovno postavljeni v tla, da lahko nosijo tovor in zdržijo tudi močnejše sunke vetra. Zato je najbolje zabetonirati stebre. Za zadostno stabilnost skrbijo 30 x 30 centimetrov veliki betonski temelji, ki morajo segati 80 cm globoko v tla.

Debelina posameznih tramov se prilagaja višini in širini zgradbe. Morate upoštevati tudi težo rastlin in snega. Običajna višina konstrukcije za pergolo je med 2,20 in 2,50 metra. Razdalja med stebri naj bo 1,5 metra do 3 metre – odvisno od debeline in nosilnosti prečnih tramov nad stebri. Pri 2,5 metra visoki konstrukciji naj imajo oporni stebri premer ali dolžino roba 12 centimetrov. Razdalja med ležiščem v cokli stebra in tlemi naj bo najmanj deset centimetrov, da je les zaščiten pred stalno vlago. Dodatno ga premažite z lazuro za zaščito pred vremenskimi razmerami.

Za stransko ozelenitev z rastlinami lahko med stebre vstavite lesene opornike. Najpreprostejša rešitev so vodoravno napete žice. Poganjki rastlin lahko na njih enakomerno plezajo navzgor.

Ogrodje, obraščeno z zelenjem

Primerne plezalke za pergolo

Da na pergoli nastane zelena in gosta naravna streha, potrebujete primerne plezalke z okrasnim listjem in različnimi barvami cvetov. Zamaknjeni časi cvetenja zagotavljajo privlačno obraščenost od pomladi do jeseni. Veliki listi, kakšne ima velelistni podraščec (Aristolochia macrophylla), dajejo senco, vinska trta in kivi pa jeseni okusne sadeže. Navadna divja trta (Parthenocissus quinquefolia) krasi pergolo z visečimi poganjki in ognjeno rdečo jesensko barvo. Romantični pridih dosežete z vrtnicami vzpenjavkami in aromatično dišečim kovačnikom (Lonicera), ki uspeva na sončnih do polsenčnih legah. Glicinija (Wisteria sinensis) z dolgimi cvetnimi grozdi cveti edinstveno maja. Ker raste močno in tvori olesenele poganjke, nujno potrebuje stabilno ogrodje.

Enoletna popenjava kobeja (Cobaea scandens) požene velike eksotične cvetove na polsončnem rastišču. Grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica) raste hitro in uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih. Na zidovih potrebuje podporo vrvi ali žice. Oporo potrebuje tudi zelo raščavi gorski srobot (Clematis montana). Njegovi številni rožnati cvetovi se pojavijo že maja. Šibko rastoči plezalki sta med drugimi zlati hmelj (Humulus lupulus 'Aureus') in enoletna krilata tunbergija (Thunbergia alata).

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem