Opozarjajo, da literatura že vsebuje namige, da rastlinska polnovredna prehrana pogosto vsebuje visoko stopnjo kontaminacije s pesticidi in herbicidi.
Kadilci pogosto zbolijo za pljučnim rakom, ameriški raziskovalci, ki so anketirali mlade bolnike s pljučnim rakom, pa so opredelili še en možen dejavnik tveganja: oboleli so jedli nadpovprečno veliko zelenjave in sadja. Bi lahko bili za razvoj raka krivi pesticidi? Kajenje velja za enega glavnih razlogov za razvoj pljučnega raka. Ta vrsta raka običajno prizadene kadilce in starejše ljudi, saj je povprečna starost ob prvi diagnozi 71 let, poroča nemški Öko-Test.
Poleg tega pljučni rak pogosteje prizadene moške. Ker poraba tobaka v ZDA od sredine osemdesetih let upada, se zmanjšuje tudi delež ljudi, ki zbolevajo za pljučnim rakom. Vendar tveganje za pljučnega raka ne upada pri vseh skupinah. Že leta 2018 so mlajše ženske po pojavnosti pljučnega raka prehitele moške. Raziskave kažejo, da imajo nekadilke, mlajše od 50 let, danes večje tveganje za razvoj pljučnega raka kot moški.
Vprašanje, zakaj se tveganje povečuje prav v tej skupini, znanstvenike zaposluje že dlje časa. Raziskovalci z Univerze Južne Kalifornije (USC) so v okviru projekta »Epidemiology of Young Lung Cancer« anketirali 187 oseb, pri katerih je bil pljučni rak diagnosticiran pri starosti 50 let ali manj. Spraševali so jih o demografskih podatkih ter njihovih prehranskih in kadilskih navadah. Rezultate so nedavno predstavili na srečanju »American Association for Cancer Research Annual Meeting 2026«.
Pokazali so, da je bilo med anketiranimi več kot 80 odstotkov žensk, večina ni kadila, prehranjevali pa so se bolj zdravo kot povprečni Američani. To konkretno pomeni, da so mladi bolniki s pljučnim rakom jedli več sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Na lestvici od pet so zaužili povprečno 4,2 porcije zelenjave v primerjavi s 3,5 v splošni populaciji, 3,3 enote sadja v primerjavi z 2,5 ter 3,9 porcij polnozrnatih izdelkov v primerjavi z 2,6 v splošni populaciji.
Zato raziskovalci domnevajo, da bi lahko pesticidi, ki jih vsebujejo sadje in zelenjava, prispevali k razvoju pljučnega raka. Opozarjajo, da literatura že vsebuje namige, da rastlinska polnovredna prehrana pogosto vsebuje visoko stopnjo kontaminacije s pesticidi in herbicidi. Pesticidi naj bi bili v sadju in zelenjavi prisotni v precej večjih količinah kot v mesu, mlečnih izdelkih in predelani hrani. Na možnost povezave med pesticidi in pljučnim rakom kaže tudi večje tveganje za pljučnega raka pri kmetijskih delavcih, ki prihajajo v stik s pesticidi med pridelavo.
Raziskovalci v okviru projekta sicer niso analizirali posameznih živil glede vsebnosti pesticidov. Namesto tega so uporabili že objavljene podatke o povprečnih koncentracijah pesticidov v skupinah živil, kot so sadje, zelenjava in žita, da bi ocenili izpostavljenost. Zato znanstveniki z USC sami poudarjajo, da so potrebne dodatne raziskave o vlogi sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov, obremenjenih s pesticidi, da bi lahko ocenili njihov morebitni vpliv na spreminjajočo se pojavnost pljučnega raka v zadnjih štirih desetletjih.
Na splošno velja, da sadje in zelenjava dokazano zmanjšujeta tveganje za raka. Nemška organizacija za pomoč bolnikom z rakom priporoča predvsem rastlinsko prehrano ter veliko svežega sadja in zelenjave za zmanjšanje individualnega tveganja za razvoj raka. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če sta sadje in zelenjava obdelana s pesticidi. Pesticidi v sledovih niso akutno nevarni, vendar bi lahko redno uživanje predstavljalo težavo.
Posebej zaskrbljujoči so večkratni ostanki pesticidov, saj so možna zdravstvena tveganja zaradi medsebojnega delovanja še slabo raziskana. Na splošno je priporočljivo uživati raznoliko prehrano. Nekatere vrste sadja in zelenjave so namreč bolj obremenjene s pesticidi kot druge, kar je povezano tudi z načinom pridelave. Tisti, ki se želijo zaščititi pred pesticidi, naj dajejo prednost ekološkim živilom. Ker so v ekološki pridelavi kemično-sintetični pesticidi prepovedani, so ekološki izdelki praviloma brez njih.
Poleg tega so regionalni izdelki pogosto manj obremenjeni kot uvožena živila. Ekološki izdelki so običajno tudi cenejši kadar so v sezoni. Center za varstvo potrošnikov priporoča tudi temeljito pranje sadja in zelenjave pod tekočo vodo ter brisanje pred uživanjem, saj se tako vsaj delno odstranijo obremenitve. Pri solati je priporočljivo odstraniti zunanje liste. Jabolk in hrušk ni priporočljivo lupiti, saj se njihove dragocene hranilne snovi nahajajo tik pod lupino.
Po lupljenju citrusov, banan in manga je priporočljivo umiti roke, saj se tako prepreči prenos ostankov pesticidov z lupine na sadež. Priporočljivo je uživati več korenovk in stebelne zelenjave, kot so korenje, krompir in šparglji, saj običajno vsebujejo manj ostankov pesticidov kot listnata in plodovka, na primer solata, kumare, paprika in paradižnik. Previdnost je potrebna tudi pri izdelkih z oznako »neobdelano«, saj to pomeni le, da po obiranju niso bili obdelani s sredstvi za zaščito lupine.
Če recept zahteva limonino ali pomarančno lupino, je bolje kupiti ekološke izdelke. Zelenjavo je priporočljivo kuhati na način, ki ohranja hranila, saj se ostanki pesticidov pri visokih temperaturah pogosto bolje razgradijo. Da pa se ne izgubi preveč hranilnih snovi, naj se zelenjava kuha le kratek čas, najprej pri višji, nato pri nižji temperaturi.
Preberite še: Ana Tavčar v kopalkah: Te lepe obline so kipele na vse strani